Franja

Antēnor -oris, m (Ἀντήνωρ) Antenor, trojanski plemenitaš, Ezietov (Aesyētēs) sin, Priamov svak, Teanin (Theānō) mož, ki je Trojancem svetoval, naj vrnejo Heleno in sklenejo z Grki mir; po razrušitvi Troje je odrinil v Italijo ter tam ustanovil Padovo (Patavium): L., V., O., Mel. Od tod adj. Antēnoreus 3 Antenorjev = padovanski (patavijski): Faunus Mart. patavijskega mesta; patronim Antēnoridēs -ae, m (Ἀντηνορίδης) Antenorid, Antenorjev sin ali potomec: V., Sil.; v pl. tudi = Patavijci, preb. Patavija: Serv.

antequam, conj. (ali veznik) (pisano tudi narazen: ante quam; prim. postquam)

1. z ind. pr., pf. ali fut. II., če je stransko dejanje samo časovno določilo, pred katerim nastopa glavno dejanje = prej kakor, prej ko, preden: antequam de accusatione ipsa dico, de accusatorem spe pauca dicam Ci., a. opprimit lux,... erumpamus L., copiose Crassus, antequam nos in forum vēnimus, hanc sententiam defendit Ci., non ante veniam, quam recusaro Ci., de Carthagine vereri non ante desinam, quam illam excisam cognovero L.

2. s conj. pr., impf., pf. ali plpf. v potencialnem ali finalnem pomenu (pomen možnosti ali namere izvršitve) = preden, preden naj, preden bi: antequam veniat in Pontum, litteras mittet Ci., a. sententiam diceret, propinquitatem excusavit Ci., domesticum malum opprimit, a. prospicere potueris Ci., a. de meo adventu audire potuissent, in Macedoniam perrexi Ci.

3. elipt.: avarus erat? immo etiam a. locuples semper liberalissimus fuit Ci., nullum ante finem pugnae quam morientes fecerunt L. — Pesn. pleonastično prius... ante... quam: V. (Aen. IV, 24—27) ali prius... quam... ante: Pr.

Opomba: Poznejši zgodovinopisci rabijo konj. pogosto tudi takrat, kadar bi bil primeren indik.

antēs -ium, m (ante) vrste, posebno trt: iam canit effectos extremus vinitor antes V.; vrste cvetlic = obsajene gredice: Col. poet.; tudi vrste vojakov: Ca. fr.

antesīgnānus -ī, m (ante in sīgnum)

1. voj. „pred zastavami se boreči“, prvoborec, nav. v pl. antesignani; tako so se najbrž imenovali sprva le hastati (ker so pri napadu stopili „ante signa“), ko pa so uvedli razpostavitev vojske po manipulih, so bili antesignani pač hastati in principes (ker so se bojevali pred legijskim orlom, ki je bil pri triarijih): Varr., pugna exorta est... non illa ordinata per principes, hastatos et triarios, nec ut pro signis antesignanus (kolekt.), post signa alia pugnaret acies L. Pri Cezarju prvoborci = pri vsaki legiji izbrana četa kakih 300 mož, ki so bili lahko oboroženi (expediti) in zato vselej pripravljeni za prvi spopad in zanj tudi uporabljani; med njihove naloge je spadalo tudi naglo zasedanje pomembnih krajev: Ci., L., Cu, unius legionis antesignanos occupare eum tumulum iubet C.

2. pren. v sg. prvoborec: fueras in acie antesignanus Ci. (o Antoniju); o razbojniškem poglavarju: Ap.

Antevorta (Anteverta) -ae, f (ante in vortere ali vertere) Antevorta (Anteverta), boginja, imenovana tudi Porrima O. in Prorsa Varr. ap. Gell., personif. „ved prihodnosti“, po drugih porodna boginja, in sicer boginja poroda pri glavični legi otroka, naspr. njena sestra Postvorta, boginja poroda ob zadnjični legi otroka; obe boginji so imeli za sestri ali spremljevalki boginje Karmente: Macr.

Anthemūsia -ae, f: Plin., ali Anthemūsias -adis, f: T. Antemuzija, Antemuziada, mesto v severozahodni Mezopotamiji. Anthemūsia tudi = okolica mesta Antemuzije: Amm. = Anthemūsium -iī, n Antemuzij: Eutr.

anthyllion (anthyllium) -iī, n (gr. ἀνϑύλλιον) antilij, najbrž kretska kreša: Plin.; tudi anthyllum -ī, n: Plin.

antibacchus -ī, m (gr. ἀντίβακχος „obrnjeni bakhij“ (bacchīus: ⏑——) antibakh, stopica (slovničarji so jo imenovali tudi antibacchīus [ἀντιβακχεῖος]): Aus.

Antiochīa (Antiochēa), -ae, f (Ἀντιόχεια) Antiohija (Antioheja), ime več mest, poimenovanih po sirskih kraljih Antiohih. Poseb.:

1. Ant. Epidaphnēs (ἡ ἐπὶ Δάφνης) Antiohija pri Dafni (gl. Daphnē 2.), glavno sirsko mesto ob Orontu, prestolnica Selevkidov (pozneje rim. namestnikov v Siriji), kjer so cvetele znanosti in umetnosti: Ci., C., L., T. idr.; tudi vsa sirska pokrajina ob meji s Kilikijo: Mel., Plin., M. — Od tod adj.
a) Antiochēnsis -e antiohijski: ordo, plebs Amm.; subst. Antiochēnsēs -ium, m Antiohijci, preb. Antiohije: C., T., Iust.
b) Antiochēnus 3 antiohijski, iz Antiohije: advena, senex Vulg.; subst. Antiochēnī -ōrum, m Antiohijci: Vulg.
c) Antiochīnus 3 antiohijski: bellum Ci.

2. karijsko mesto ob Meandru, čez katerega je bil zgrajen lep most: L., Plin.

3. mesto v Margijani ob Margu: Amm.

4. mak. mesto; njegovi preb. Antiochiēnsēs-ium, m Antiohijci: Plin. Poleg navedenih omenja Plin. še več drugih mest s tem imenom.

Antiochus -ī, m (Ἀντίοχος) Antioh,

1. ime (13) sirskih kraljev:
a) Antiochus I. Σωτήρ, sin Selevka Nikatorja, se je poročil s svojo taščo Stratoniko in padel l. 261 v boju z Galci: Iust.
b) Ant. II. Θεός, l. 247 ga je umorila njegova zavržena žena Laodika: Val. Max.
c) Ant. III. Magnus (Veliki), Hanibalov zaščitnik, znan po svojih vojnah z Rimljani, l. 190 poražen pri Magneziji: Ci., N., S., L.
č) Ant. IV. Epiphanes (Ἐπιφανής Presvetli), talec v Rimu, pozneje se je bojeval kot sirski kralj v Egiptu, a se je moral umakniti iz te dežele, ker mu je rim. poslanec Popilij Lena grozil z vojno; padel je v Perziji l. 163: Ci., L. idr.
d) Ant. X. Εὐσεβής (Pius): Iust.
e) njegov sin Ant. XIII. Asiaticus (Azijski) je prišel s svojimi brati l. 73 v Rim, da bi potrdil svojo pravico do sirskega kraljevskega prestola; ob tej priliki je obiskal tudi Sicilijo. Ker je senat priznal njegovo zahtevo za osnovano, ga je Lukul l. 68 postavil za sirskega kralja, a leto pozneje ga je Pompej zopet odstavil: Ci., Iust.

2. ime več komagenskih kraljev: Ci. ep., T., Suet.

3. Antioh Askalonec, Filonov (Philo) učenec, zadnji filozof akademijske šole, učitelj Varonu, Ciceronu idr. v Atenah: Ci. — Od tod adj.

1. Antiochēnsis -e Antiohov = kralja Antioha III.: pecunia Val. Max. od Antioha (III.) prejet.

2. Antiochīnus 3 Antiohov =
a) kralja Antioha III.: pecunia Gell. od Antioha (III.) prejet.
b) filozofa Antioha: partes Ci. ep.

3. Antiochīus (Antiochēus) 3 (Ἀντιόχειος) Antiohov = filozofa Antioha; subst. Antiochīa (Antiochēa) -ōrum, n Antiohova (= filozofa Antioha) učna pravila: Ci.; Antiochīī -ōrum, m antiohovci, Antiohovi pristaši (= filozofa Antioha): Ci.

Antiphōn -ōntis, pri Kom. tudi Antiphō -ōnis, m (Ἀντιφῶν) Antifon(t),

1. govornik iz Ramnunta (Rhamnūs) pri Atenah, sin sofista Sofila, rojen l. 479, oligarh, od Teramena po padcu štiristoternikov obtožen in l. 411 usmrčen: Ci., Q.

2. sofist, Sokratov nasprotnik, napisal spis o razlaganju sanj: Ci.

3. neki osvobojenec in gledališki igralec: Ci. ep.

antirr(h)īnon (antirr[h]inum) -ī, n (gr. ἀντίῤῥινον) bot. divji odolin: Plin.; isto rastl. imenuje tudi anarr(h)īnon (ἀνάῤῥινον), paranarr(h)īnon (nekateri pišejo pararinon) in lychnis agria: Plin.

antistes -stitis, m f (antistāre) predstojnik, predstojnica, in to =

1. masc. nadzornik: vindemiatorum Col., imperii Romani Tert.; fem. nadzornica: latrinarum Tert.

2. masc. predstojnik (svetišča), višji, prvi svečenik kakega svetišča, božanstva, svetih obredov: templi, sacri L., caerimoniarum et sacrorum Ci., sacrorum Iuv., deorum immortalium Ci., Iovis N., omnes sacerdotes atque antistites Cereris Ci., sacerdotes et antistites religionum Lact., od tod tudi škof: Eccl., pozni Icti., Christianae legis Amm.; fem. predstojnica (svetišča), višja svečenica: Tert., adsiduae templi antistites L., Delphicae cortinae ant. Val. Max. (o Pitiji).

3. pren. masc. svečenik = izurjenec (strokovnjak, mojster) v kaki znanosti ali umetnosti, njun zastopnik: cultor et ant. doctorum sancte virorum O., artis dicendi Ci., medicae artis Ps.-Q., artium Col., iuris Q., sapientiae Plin., Academici... nullum antistitem reliquerunt Sen. ph.

Anūbis -idis, acc. -bim in (pri poznih piscih) -bem, m (Ἄνουβις, egipč. Anup) Anubis, egipč. božanstvo, Ozirisov sin, gospodar grobov in podzemlja, spremljevalec in čuvar bogov, čaščen v pasji podobi, upodabljan kot mož s pasjo (šakaljo) glavo ali kot pasja glava na slopu, pozneje poistoveten s Hermesom ali Merkurjem ter za cesarjev tudi v Rimu splošno čaščen, posebno kot čuvar ob vratih zgornjega sveta in podzemlja in kot spremljevalec duš na poti v podzemlje: Plin., Ap. idr., latrator Anubis V., O., latrans An. Pr.

anulirati glagol
1. (razveljaviti; preklicati) ▸ érvénytelenít, annullál
2. (izničiti) ▸ behoz, ledolgozPo minuti odmora in spremembi obrambe smo se vrnili v pravi ritem, zato nam je tudi uspelo anulirati prednost gostov. ▸ Az egyperces szünet és a védelem átalakítása után visszazökkentünk a megfelelő ritmusba, ezért is sikerült behoznunk a vendégek előnyét.

Ānxur² -uris, n (prim. Ānxurus) Anksur, prastaro volskovsko mesto v Laciju na apneniških strminah ob Ufentovem (Ufēns) ustju, l. 400 so ga osvojili Rimljani, od l. 329 rim. naselbina (pozneje imenovana Tarracīna): L. idr., impositum saxis late cendentibus Anxur H.; kot masc. gora Anksur, Anksurska gora, na kateri stoji mesto Anksur: candidus, superbus Anxur Mart.; tudi ime nekega tamkajšnjega vrelca: Vitr., Serv. — Od tod adj. Ānxurnās -ātis anksurski: populus L.

Ānxurus -ī, m (v napisih tudi Anxur ali Axur -uris, m) Anksur (Aksur), staro, z etrurskim Vejovijem (Veiovis = pogubni Jupiter, t. j. Pluton) istoveteno volskovsko božanstvo, bog zaščitnik po njem imenovanega mesta Anksur (gl. Anxur²): Anx. Juppiter V.

aper -prī, m

1. divji prašič, merjasec, neresec, veper: Varr., Plin. idr., a. Erymanthius Ci., Lucanus, Marsus, Umber H., Laurens V., O., fulmen habent acres in aduncis dentibus (v čekanih) apri O.; kot rim. velikašem priljubljena jed: Sen. ph., Iuv., pūtet aper rhombusque recens H.; preg.: uno in saltu duos apros capere Pl. = dve muhi na en mah ubiti, liquidis immittere fontibus aprum V. nepremišljeno ravnati. Merjaščeva glava kot bojno znamenje rim. legij: Plin. — Aper kot priimek: M. Aper Mark Aper, Galec, zaščitnik in retor v Rimu v Vespazijanovem času, Tacitov učitelj, udeležuje se razgovora v Tacitovem dialogu de oratoribus: T.

2. pren. veper, nam neznana, vepru podobna riba (prim. apriculus): Plin.

Opomba: Aper kot masc. tudi o divji svinji: Varr., Val. Max., Petr., aper insiduosus Ph.

apiānus 3 (apis) čebelji: uva Plin. grozd, ki je všeč čebelam = muškatelka, tako tudi vinum Col. muškatno vino, muškatovec, vitis Col. muškatna trta; subst. apiāna -ae, f (sc. herba) rastlina kamilica: Ap. h.

ápice moški spol vrh, vrhunec, konica, konica jezika; akcent (znak); nota (znak)

no falta ápice tudi pičice (na i) ne manjka
no ceder un ápice tudi za las ne popustiti
estar en los ápices de a/c temeljito kaj znati