Franja

Zadetki iskanja

  • caoutchouc [kauču] masculin kavčuk; kavčukovec (drevo); (= caoutchouc vulcanisé) gumi; galoša; gumiran dežni plašč; (avtomobilska) pnevmatika; gibčen akrobat

    articles masculin pluriel en caoutchouc izdelki iz kavčuka
    bandage masculin de caoutchouc gumijast obroč na kolesu
    gant masculin en caoutchouc gumijasta rokavica
    joint masculin en caoutchouc gumijasto tesnilo
    caoutchouc crêpé porozen gumi
    caoutchouc durci trd gumi; ebonit
    caoutchouc éponge gobast gumi
    caoutchouc mousse penast gumi
    caoutchouc synthétique umetni kavčuk
  • cepljiv pridevnik
    1. fizika (o lastnosti elementa) ▸ hasadó
    cepljiva sredica ▸ hasadó mag
    cepljiv uran ▸ hasadó uránium
    cepljiv material ▸ hasadó anyag
    cepljivo jedro ▸ hasadó mag
    cepljiv element ▸ hasadó elem
    cepljiv snov ▸ hasadó anyag
    Kritična masa je najmanjša količina cepljivega materiala, ki je potrebna za stabilno verižno jedrsko reakcijo. ▸ A kritikus tömeg a stabil nukleáris láncreakcióhoz szükséges minimális hasadóanyag-mennyiség.
    Jedrski obrati in cepljive snovi so podvrženi natančnemu mednarodnemu nadzoru. ▸ A nukleáris létesítményeket és a hasadóanyagokat szigorú nemzetközi ellenőrzésnek vetik alá.
    Jedra nekaterih kemijskih elementov oziroma njihovih izotopov so cepljiva. ▸ Egyes kémiai elemek vagy izotópjaik atommagja hasadó.

    2. (o lesu) ▸ hasadó, hasítható
    Smreka ima rumenkasto bel, lahek, lepo cepljiv in prožen les. ▸ A lucfenyőnek sárgásfehér, világos, szépen hasadó és rugalmas a faanyaga.
    Glogovina je rdečkast ali rumeno rdečkast, težak, trd in težko cepljiv les. ▸ A galagonya vöröses vagy sárgásvörös, nehéz, kemény és nehezen hasadó fa.
  • chapeau [šapo] masculin klobuk; technique pokrov; (krušna) skorja; kratek odstavek, ki uvaja kak članek

    chapeau bas! klobuk dol! (v spoštovanju)
    brosse féminin, carton masculin à chapeau krtača, škatla za klobuk
    chapeau d'homme, de femme moški, ženski klobuk
    chapeau de feutre, de paille, haut de forme mehak klobuk, slamnik, cilinder
    chapeau chinois glasbilo, sestavljeno iz bakrenega klobuka s kraguljčki
    chapeau melon trd klobuk, polcilinder
    coup masculin de chapeau pozdrav z odkritjem klobuka; komu izkazano spoštovanje
    (populaire) en baver des ronds de chapeau zelo se čuditi, zelo občudovati
    donner un coup de chapeau à quelqu'un odkriti se komu
    enfoncer son chapeau potisniti si klobuk globoko v čelo
    mettre son chapeau pokriti se
    gorder, enlever (ali: ôter) son chapeau obdržati klobuk na glavi, sneti z glave klobuk
    mettre son chapeau de travers (figuré) postrani si dati klobuk na glavo
    parler, saluer chapeau bas govoriti, pozdraviti z veliko spoštljivostjo, s klobukom v roki
    recevoir le chapeau postati kardinal (o škofu)
    tirer son chapeau à quelqu'un odkriti se komu, priznati mu zasluge
    travailler du chapeau (familier) biti nor
  • col [kɔl] masculin

    1. ozki del posode, vrat

    2. (gorsko) sedlo, prelaz

    3. ovratnik; poétique vrat

    col de bouteille vrat steklenice
    col de chemise ovratnik pri srajci
    col de Vršič prelaz Vršič
    col mou (souple), dur, empesé mehek, trd, poškrobljen ovratnik
    faux col snemljiv ovratnik
    faux col d'un verre de bière pena v čaši piva
    col-bleu (familier, figuré) mornar
    col de cygne (figuré) labodji vrat
    col de dentelle čipkast ovratnik
    col droit pokončen ovratnik
    col de fourrure krznen ovratnik
    col roulé zvit ovratnik
    col de l'utérus (anatomie) vrat pri maternici
  • comprendōnio m pog. šalj. razum, razumnost:
    essere duro di comprendonio, privo di comprendonio biti trd, trde glave
  • cordobés, -esa kordovanski

    cordobés m kordovanski trd klobuk s širokimi krajci
  • core1 [kɔ:] samostalnik
    jedro, peščišče; ogrizek; mozeg; stržen; bistvo

    figurativno hard core trd oreh
    figurativno rotten to the core do kraja pokvarjen
  • crack3 [kræk]

    1. prehodni glagol
    razcepiti, skrhati, treti, razbiti, razdreti, uničiti

    2. neprehodni glagol
    počiti, razpočiti se; mutirati; razcepiti, skrhati se
    sleng popustiti, kloniti

    a hard nut to crack trd oreh
    sleng to crack a book lotiti se branja ali študija
    sleng to crack a smile nasmehniti se
    to crack a bottle izpiti steklenico
    sleng to crack a crib vlomiti v hišo
    to crack jokes zbijati šale
    vulgarno to crack wind prdniti
    to crack one's fingers s prsti tleskati
  • craterītis -idis, f krateritida, zelo trd dragulj, menda jantarjev hijacint: Plin.
  • crūsta -ae, f (indoev. kor. kreus, krus trd biti, skrepeneti, zmrzniti; prim. gr. κρύος zmrzal, led, κρυερός leden, κρύσταλλος led, κρυσταίνω storim, da kaj zmrzne, lat. crūdus, cruor)

    1. ledena skorja, srež: concrescunt subitae currenti in flumine crustae V., crustis pruinarum diffractis Amm.

    2. skorja, lub, lupina, luščina, (ribja) lusk(in)a, trda plast: Vitr., Front., mollis luti concrescere crustas Lucr., crusta panis, pultis Plin., crustā teguntur glandes, cute uvae Plin., locustae crustā fragili muniuntur Plin., contecta crustis tenuibus (genera piscium) Plin., omnis humor intra primam crustam (terrae) consumitur Sen. ph. znotraj v trdi vrhnji plasti, si crusta iam cum terra mea coaluit Dig., cr. soli Dig., ex fundo Dig. gruda; medic. krasta, krastovina: crusta qualis super ulcera innascitur Cels., sin ea ulcera plures crustas habent Cels., resolvere crustas ali donec resolvuntur crustae Cels.

    3. occ.
    a) mozaik ali mozaično delo na stenah in v tlakih, štukatura, tudi posamezna marmorna tabla (plošča): crusta parietum Plin., marmoreae Vitr., Icti., secare marmor in crustas, parietes crustā marmoris operire totos domus suae Plin., tenues crustae et ipsā, quā secantur, laminā graciliores Sen. ph., Numicidae crustae (iz numidijskega [belega ali škrlatnega] marmorja) Sen. ph.
    b) ploskoreliefne plošče ali taki reliefi (na posodah), ploski relief, reliefno okrasje, ploskorezba, vložno delo: Paul. (Dig.), omnia (sc. vasa, argentum caelatum) deferuntur … ; quae (Cibyratae fratres) probarant, iis crustae aut emblemata detrahebantur Ci.; met.: capaces Heliadum crustae Iuv. čaše z reliefi iz jantarja; pren.: crusta est (ista felicitas) et quidem tenuis Sen. ph. je le obkladek, pa še ta tenak = je le zunanja, navidezna.
  • cuello moški spol vrat; ovratnik; nabornica; nart

    cuello blando mehak ovratnik
    cuello de cisne labodji vrat
    cuello de encaje čipkasti ovratnik
    cuello de pieles krznen ovratnik
    cuello tieso trd ovratnik
    cuello vuelto dvojni ovralnik
    erguir el cuello ošaben biti
    gritar a voz en cuello na vse grlo vpiti
    romper el cuello vrat zaviti, tilnik zlomiti
    sacado de cuello bahav, domišljav
  • čvrst (-a, -o) fest; (trd) hart
  • démant (-a) m knjiž. (diamant) diamante:
    trd ko demant duro come il diamante
    obrt. steklarski demant diamante tagliavetro
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • deskast [ə] (-a, -o) brettartig; (trd) brettig
  • dessécher [dɛseše] verbe transitif (po)sušiti, izsušiti; figuré otopiti, ohromiti

    se dessécher posušiti se, shujšati, figuré postati trd, brezčuten, hladen, otopeti
    dessécher le cœur otopiti čustva
  • diamant1 moški spol (-a …) der Diamant
    surov/nebrušen diamant Rohdiamant
    tehnični diamant Industriediamant
    trd kot diamant diamanthart
    okrašen z diamanti diamantenbesetzt
    brusilec diamantov der Diamantschleifer
  • durcir [dürsir] verbe transitif strditi; otrditi

    verbe intransitif, se durcir otrdeti, postati trd
    l'âge durcit les tissus starost otrdi tkivo
    ce pain durcit rapidement ta kruh postane hitro trd
  • dūritia -ae, f (dūrus)

    I.

    1. trdost, trdota: tergi Pl., atrae pellis O., ferri, lapidis Plin., adamantina Olin.; v pl.: duritiae semirosi panis Arn. oglodan trd košček kruha.

    2. occ.
    a) medic. otrdelost, trdost: d. mammarum Plin., alvi Suet. zapeka; v pl.: cicatricum duritiae Plin., „parotides“ sunt duritiae Isid.
    b) trpkost: vini Plin.

    — II. pren.

    1.
    a) utrjevanje, utrjenost, trdo (strogo) življenje (= strog način življenja), vzdržnost, vztrajnost: Pl., Ca. fr., Suet., Iust., d. virilis Ci., animi duritia sicut corporis Ci., patientia et d. Ci. duševno in telesno utrjevanje, (Germani) ab parvulis labori ac duritiae student C., sic duritiae se dedisse, ut … N., a pueritia consuetam duritiam … voluptati habuisse S., duritiae et patientiae insuescere T., d. corporis et lacertorum Plin. iun., nervorum Veg.
    b) trdosrčnost, trdosrčno ravnanje, ostrost, strogost, krutost, okrutnost: Pr., tua d. Pl., Ter., animi duritiam (nekje duritiem) habere Ci., patientiam duritia immanis (imitatur) Ci., duritiā ferrum ut superes adamantaque O., d. veterum T.
    c) nesramnost: oris Sen. ph.

    2. tiščanje, težava, nadloga, nadležnost, nadlega: imperii, caeli militiaeque, operum T., legum Suet.
  • engourdir [ɑ̃gurdir] verbe transitif odreveniti, ohromiti; figuré otopiti, omamiti (bolečino)

    s'engourdir otrpniti, odreveneti, postati tog, trd; zaspati (noga); figuré otopeti, poleniti se, postati nedelaven; zoologie nastopiti zimsko spanje