σύ-σκηνος, ὁ (σκηνάω) sostanovalec, tovariš, sodrug.
σύσ-σῑτος 2 (σιτέομαι) ki skupaj obeduje; subst. ὁ tovariš (drug) pri obedu.
ὑπ-ηρέτης, ου, ὁ (ἐρέτης) 1. veslar, mornar. 2. sluga, služabnik, strežnik, pomočnik, tovariš, spremljevalec, vojaški sel, raznašalec ukazov v vojni, pribočnik; a) krvnik, birič, liktor; b) sluga oklopnikov, ki je nosil prtljago, ščit in živež.
φίλος 3 [voc. φίλε in φίλος; comp. μᾶλλον φίλος, φίλτερος (poet.), sup. μάλιστα φίλος, φίλτατος; redko φιλώτερος, φιλώτατος; φιλαίτερος, φιλαίτατος; ep. φιλίων, poet. φίλιστος] 1. pass. ljubljen, drag, ljub, mil, prijeten; subst. ὁ φίλος prijatelj, tovariš, zaupnik, ἡ φίλη žena, prijateljica, pl. zaupniki, rojaki, pristaši; včasih = suus (pron. poss.) svoj ali = lasten φίλον ἦτορ, οἱ φίλοι svojci, sorodniki. 2. act. ljubeč, prijateljski, vdan, naklonjen, prijazen, dobrotljiv, φίλα φρονέω (οἶδά) τινι naklonjen sem komu, φίλα ποιοῦμαί τινι sprijaznim se s kom, sklenem s kom prijateljstvo, izkazujem komu usluge. 3. adv. φίλως, φιλικῶς, φιλίως rad, prijazno, ljubeznivo.
такой-то tak;
т.-то товарищ ta in ta tovariš