bódi2 konj. bodi ... bodi (si), ali (za vezanje stavkov ali stavčnih členov)
1. (ki se vsebinsko izključujejo) o... o:
ta poročila so bodi resnična bodi zlagana questi rapporti (o) rispondono a verità o sono falsi
2. (ki kažejo na možnost izbire) o... o:
prebivalstvo se ukvarja bodi s kmetijstvom bodi z obrtjo la popolazione si occupa di agricoltura o di artigianato
Zadetki iskanja
- boisson [bwasɔ̃] féminin pijača
débit masculin de boisson točilnica, vinotoč
droit masculin sur les boissons davek na pijače
être adonné à la boisson biti vdan pijači
cette boisson porte à la tête ta pijača gre v glavo
être pris de boisson biti vinjen, pijan - boiter [bwate] verbe intransitif šepati (tudi figuré)
boiter de la jambe gauche šepati z levo nogo
cette table boite ta miza se maje
votre explication boite vaša razlaga šepa, ne drži, je napačna - boksarsko prislov
1. (o športu) približek prevedka ▸ bokszoló módjánboksarsko se upokojiti ▸ kontrastivno zanimivo bokszolóként megy nyugdíjbapo boksarsko ▸ bokszoló módjánS pestjo me je po boksarsko udaril v obraz. ▸ Bokszoló módján csapott az öklével az arcomba.
2. (v boksarskem žargonu) približek prevedka ▸ bokszban
Ta metoda se imenuje po boksarsko knock out. ▸ Ezt a módszert a bokszban knock outnak nevezik. - bolézen illness, sickness; ill-health; (določena) disease; (organska) malady; (bolečine) ailment; (obolenje) affection; indisposition; (kronična) infirmity
zaradi bolézni owing to illness
angleška bolézen rachitis, rickets pl
epidemična bolézen epidemic
dolga bolézen prolonged (ali lingering) illness
bolézen na jetrih liver complaint
morska bolézen sea-sickness
nalezljiva bolézen infectious ali catching ali (pri dotiku) contagious disease
neznatna bolézen complaint, indisposition, trouble, disorder, distemper
otroške bolézni (figurativno) teething troubles
otroška bolézen disease of children
poklicna bolézen occupational (industrial, trade) disease
težka (lahka) bolézen a severe (a light) illness
zahrbtna, nevarna bolézen malignant disease
spalna bolézen sleeping sickness
spolna bolézen venereal (disease) (krajšava: VD)
zračna bolézen airsickness
dopust zaradi bolézni sick leave
izbruh (pojav, prenos, potek, žarišče) bolézni outbreak (manifestation, transmission, course, seat) of disease
kal bolézni (disease) germ
napad bolézni attack (ali bout) of illness
nosilec bolézni carrier
poročilo o bolézni bulletin, doctor's report
preprečevanje bolézni prophylaxis, preventive health care
simuliranje bolézni malingering
znak, simptom bolézni sign, symptom
bolézen gre na bolje (slabše) the illness has taken a turn for the better (worse)
nakopati si bolézen to catch a disease, to contract a disease; to fall ill, to be taken ill
ta bolézen ga je pobrala he was carried off by this illness
preboleti (svojo) bolézen to get over one's illness
prestati bolézen to go through an illness
hliniti, simulirati bolézen to malinger, to pretend to be ill, zastarelo to affect an illness
umreti za boléznijo to die of an illness - bolézen maladie ženski spol , mal moški spol , affection ženski spol , indisposition ženski spol
določiti bolezen déterminer (ali diagnostiquer) une maladie
huda bolezen maladie ženski spol grave
infekcijska bolezen maladie infectieuse (ali contagieuse)
kronična bolezen maladie ženski spol chronique
lahka bolezen maladie ženski spol légère (ali bénigne)
letalska bolezen mal moški spol de l'air (ali de l'altitude)
morska bolezen le mal de mer
nakopati si bolezen gagner (ali contracter, attraper) une maladie
nalezljiva bolezen maladie ženski spol contagieuse
namištjena bolezen maladie ženski spol imaginaire
neozdravljiva bolezen une maladie incurable (ali inguérissable)
otroška bolezen maladie infantile
poklicna bolezen maladie professionnelle
potek bolezni le cours de la maladie
spolna bolezen maladie vénérienne
starostna bolezen maladie de la vieillesse (ali sénile)
ta bolezen ga bo pobrala cette maladie l'emportera
zaradi bolezni pour cause de maladie
zdraviti bolezen traiter (ali soigner) une maladie - bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)
bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je - bonheur [bɔnœr] masculin sreča
par bonheur na srečo, k sreči
au petit bonheur na slepo srečo, kakorkoli
j'ai le bonheur de ... srečen sem, imam srečo, da ...
faire le bonheur de quelqu'un osrečiti koga
(familier) si ce stylo peut faire votre bonheur če vam ta nalivnik lahko koristi
jouer de bonheur imeti srečo, uspeti tam, kjer je vse kazalo na neuspeh
porter bonheur prinašati srečo
rien ne trouble, ne gâche, n'assombrit notre bonheur nič ne kali naše sreče - bonhomme [bɔnɔm], pluriel bonshommes dobrodušen človek, dobričina, stari; mož; človek; možic
bonhomme de neige snežak
bonhomme de Noël Dedek Mraz
nom d'un petit bonhomme! presneto!
ce petit bonhomme a déjà six ans ta fantek je že šest let star
aller, poursuivre son petit bonhomme de chemin ne se pustiti motiti, opravljati mirno, počasi, a zanesljivo svoje posle
dessiner des bonshommes sur ses cahiers risati možice v zvezke
entrer dans la peau du bonhomme (o gledališkem igralcu) istovetiti se z osebo, ki jo igra - bos [ó] (bôs|a, -o) barfuß, barfüßig; mit bloßen Füßen; unbeschuht; konj: unbeschlagen, nicht beschlagen
figurativno biti gol in bos kein Hemd auf dem Leib haben
figurativno ta je pa bosa! erstunken und erlogen!, das ist reine Erfindung! - bós barefoot, barefoot(ed)
ta je bósa! (figurativno) that's a tall story!; come off it! - bós nu-pieds, pieds nus
ta je bosa c'est un conte moški spol à dormir debout, ce sont des histoires ženski spol množine c'est un conte de bonne(s) femme(s) - bós (bôsa -o) adj.
1. scalzo:
iti, hoditi bos andare scalzo
2. non ferrato (di cavallo), sferrato
3. pren. (neosnovan, neresničen) non vero, falso, infondato:
trditev je bosa l'affermazione è infondata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
otroci so že skoraj bosi i bambini hanno bisogno di scarpe nuove
pog. ta je pa bosa se non è vera è ben trovata
PREGOVORI:
kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza - bòstan m (t. bostan, perz.)
1. skupno ime za dinje in lubenice
2. vrt za dinje in lubenice
3. dial. vrt, cvetličnjak: uranila u zelenu bašču, zalijeva po -u cvijeće; u Bugarskoj gaje u -ima ruže
4. on je obrao svoj bostan ta je končal svoje - bouche [buš] féminin usta, ustna votlina; gobec (živali); golt, žrelo; odprtina, luknja, vhod; ustje (reke); technique ustnik
bouche d'égout odtočnik, požiralnik
bouche à feu top, kanon
bouche d'incendie hidrant
bouche inutile nekoristen jedec
bouche de métro vhod v metro (podzemeljsko železnico)
le bouche à bouche postopek umetnega dihanja usta na usta
bouche cousue! tiho! ne povej(te) nikomur!
la bouche en cœur smešno afektirano
fine bouche sladkosnedež, sladokusec
provisions féminin pluriel de bouche proviant, živež
la bonne bouche dober okus po jedi
ta bouche! molči! jezik za zobe!
de bouche en bouche od ust do ust
de bouche à l'oreille zaupno
avoir la bouche amère imeti grenek okus v ustih
avoir le cœur à, sur la bouche imeti srce na jeziku
avoir l'eau à la bouche sline cediti, želeti
avoir la bouche bien garnie imeti lepe zobe
demeurer, rester bouche close, bouche cousue onemeti, molčati, držati jezik za zobmi
écouter bouche béante poslušati z odprtimi usti
enlever le pain de la bouche de quelqu'un odjedati, jemati komu kruh
être à bouche que veux-tu živeti v izobilju
être dans toutes les bouches biti predmet pogovora vseh ljudi
être, rester bouche bée ostati s široko odprtimi usti, na široko odpreti usta
s'embrasser à bouche que veux-tu mnogokrat se poljubiti
faire la petite bouche prisiljeno, afektirano se vesti, pačiti se, zmrdovati se, biti izbirčen
ne point faire la petite bouche odkrito svoje mnenje povedati
faire venir l'eau à la bouche zbuditi, delati komu skomine
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti, zapreti usta komu
garder quelque chose pour la bonne bouche prihraniti najboljše za konec
laisser quelqu'un sur sa bonne bouche zapustiti komu dober vtis
porter à la bouche k ustom nesti
prendre sur sa bouche odtrgati si od ust
rester, demeurer sur la bonne bouche nehati jesti, ko človeku najbolj tekne, mu gre najbolj v slast
sentir de la dišati iz ust
traiter quelqu'un à bouche que veux-tu koga kraljevsko gostiti
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocede ob tem
venir la bouche enfarinée priti z naivnimi iluzijami, z bedasto zaupljivostjo - bouche-trou [buštru] masculin mašilo; namestnik
cet acteur n'est qu'un bouche-trou ta igralec le nadomestuje - bouffer [bufe] verbe intransitif, verbe transitif napihniti se; vzhajati (testo); marine pihati (veter); populaire jesti; potrošiti, konzumirati
j'ai envie de le bouffer kar zadavil bi ga od jeze
(populaire) bouffer des briques ne imeti kaj jesti
(populaire) se bouffer le nez prepirati se
on bouffe bien dans ce restaurant v tej restavraciji se dobro jé
cette voiture bouffe de l'huile ta avto porabi precéj olja - bougre, sse [bugr, -rɛs] masculin, féminin, populaire tip; človek
c'est un bon bougre to ni napačen človek; to je dober dečko
pauvre bougre ubožec, revček
bougre! presneto!
bougre de temps pasje vreme
bougre d'idiot! bougre d'imbécile! tepec! idiot!
cette bougresse de concierge to babše od hišnice, ta vražja hišnica - bráda (-e) f
1. anat. mento
2. barba:
briti brado farsi la barba, radersi
gladiti brado accarezzarsi la barba
nositi brado portare la barba
gosta, trda brada barba folta, ispida
črna, siva brada barba nera, brizzolata
kozja brada barbetta, pizzo
inter. pri prerokovi bradi! per la barba del Profeta!
3. ekst. barba:
gamsova brada barba del camoscio
agr. brada na koruznem storžu barba del granoturco
4. les. sfrangiatura; metal. bava; sbavatura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. ta dovtip ima že brado la barzelletta è vecchia come il cucco
imeti dve bradi avere il doppio mento, la pappagorgia
friz. cesarska, francoska, mornarska brada barba imperiale, alla francese, alla Cavour
čeb. brada (pri panju) banco d'involo
bot. judovska brada sassifraga (Saxifraga sarmentosa)
bot. travniška kozja brada barba di becco (Tragopogon pratensis)
PREGOVORI:
Bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è se stesso - branchiae -ārum, f (iz gr. τὰ βράγχια) ribje škrge: Col., Plin.; sg. branchia -ae, f: Aus., Vulg.