-
δυσ-κῑ́νητος 2 1. težko premakljiv, neokreten, okoren. 2. trden, neuklonljiv, neizprosen.
-
ἐγ-κρατής 2 (κράτος) 1. ki dobro drži, krepek, trden, močen σώματα. 2. a) ki ima kaj v svoji oblasti, ki obvlada, vodi, gospodar, vladar, τινός česa; ἐγχρατὴς γίγνομαί τινος spravim kaj v svojo oblast, polastim se česa; ναὸς ἐγκρατῆ πόδα vrv, ki vlada ladjo = jadrna vrv; οἱ ἐγκρατεῖς (παίδων) ki imajo (deklice) v svoji oblasti; b) ki ima sebe v oblasti, zdržen, zmeren, τινός v čem. – adv. -τῶς krepko, zmerno ἄρχω.
-
ἑδραῖος 3 in 2 (ἕδρα) 1. ki ima stalno bivališče, stalno naseljen, stalen. 2. sedeč, miren, trden, nepremičen NT.
-
ἐμ-βρῑθής 2 (βρίθω) 1. težek, tehten, jedrnat, trden, trpežen, čvrst. 2. pren. resen, važen φρόνημα.
-
ἔμ-πεδος 2 (πέδον) na tleh stoječ 1. trden, neomajen, nepremenljiv, stanoviten φρόνημα, ἦτορ, τεῖχος, μένος, neoslabljen ἴς, neoskrunjen, nepoškodovan, obvezen ὅρκος. 2. o času: trajen, stalen, neprestan πόνος, φυλακή, κομιδή. – adv. ἔμπεδον, ἐμπέδως trdno, stalno, neprestano μένω, θέω; včasih z ἀεί, ἀσφαλέως αἰεί.
-
εὐ-εργής 2 (ἔργον) ep. 1. dobro narejen, trdno zgrajen, lepo izdelan, trden; χρυσός lepo kovano zlato. 2. dobro storjen, τὰ εὐεργέα dobrote.
-
εὐ-πηγής 2 ep. εὔ-πηκτος 2 ep. (πήγνυμι) 1. dobro zložen, trdno zgrajen, trden, krepak. 2. zastaven, trščat ξεῖνος.
-
ἐχῠρός 3 trpežen, močen, čvrst, trajen, varen, zanesljiv; τὸ ἐχυρόν utrjeno mesto, varnost, poroštvo; trden, veljaven razlog παρέχομαι, ἐν ἐχυρῷ εἰμί sem na varnem, ποιοῦμαί τι ὡς ἐν ἐχυρωτάτῳ kar najbolj zavarujem.
-
ἥδυ-μος 2 (ἡδύς) ep. sladek, trden, krepilen ὕπνος.
-
ἰσχῡρός 3 1. močen, krepek, čvrst, trden, trajen, trpežen, utrjen, τὰ ἰσχυρά utrjeni kraji. 2. silen, mogočen, odločen, strog, hud; ῥεύματα hudourniki; τὸ ἰσχυρόν moč, κατὰ τὸ ἰσχυρόν z orožjem v roki. – adv. -ῶς močno, zelo, hudo, skrbno.
-
καρτερός 3, ep. tudi κρατερός (κράτος) 1. o osebah: a) močen, čvrst, mogočen, silen, ὑμεῖς καρτεροὶ ἀεί vi ste vedno vladarji; b) hraber, srčen, pogumen, okruten; c) vztrajen πρὸς πάντα, stanoviten, trdovraten πρὸς τὸ ἀπιστεῖν. 2. o stvareh: a) močen, čvrst, trden, δεσμός, τεῖχος, φάλαγγες, χωρίον, τὰ καρτερά utrjeni kraji, trdnjave; b) silen, silovit, hud ὅρκος, ἕλκος, μάχη, βίη, ἀνάγκη, mogočen, trd μῦθος, strasten ἔρις, μένος, καρτερὰ ἔργα sila, nasilje; τὸ καρτερόν sila, nasilje, τόλμης εἶμι πρὸς τὸ καρτερόν v svoji drznosti hočem iti do skrajne sile, κατὰ τὸ καρτερόν s silo, z orožjem v roki, τὰ καρτερώτατα (kar je) največje, najmogočnejše. – adv. καρτερῶς in κρατερῶς silno, krepko, junaško ἀγορεύω, ἑστάναι čvrsto stati, ἔχεο drži se junaško.
-
κραται-γύαλος 2 (γύαλον) ep. z močnimi pločami, zelo izbočen, čvrst, trden θώρηξ.
-
κραταιόομαι pass. ojačim se, utrdim se, okrepčam se, postanem (sem) trden NT.
-
νήγρετος 2 (νη- in ἐγείρω) ep. nevzdramen, ὕπνος trden, νήγρετον εὕδω nevzdramno spim.
-
νήδυμος 2 ep. krepilen, trden ὕπνος.
-
ὀχυρός 3 (ἔχω) čvrst, trden, trpežen, zavarovan, τὰ ὀχυρά utrjeni kraji, utrdbe; ἐν ὀχυρῷ na varnem kraju.
-
πάγιος 3 (πήγνυμι) trden, čvrst, trpežen. – adv. -ίως za trdno, za gotovo λέγω.
-
παρεμβολή, ἡ (παρ-εμβάλλω) razvrstitev, razvrščena vojska, bojna vrsta, trden tabor, gradišče, vojašnica, vojska NT.
-
παχύς 3 ep. [Et. idevr. bhn̥g'hú-s. – Obl. comp. παχύτερος in πάσσων, sup. παχύτατος in πάχιστος]. πάχετος 3 1. debel, rejen, mesnat, močen, težek, masten, obširen, trden, gost, αἷμα strjena kri; subst. ὁ mastnjak. 2. bogat, premožen, οἱ παχεῖς bogataši. 3. top(oglav), neumen, neotesan, zarobljen, sirov.
-
πολύ-ζυγος 2 (ζυγόν) ep. z mnogimi veslarskimi klopmi, trden.