Franja

article [artikl] masculin člen; spolnik; članek; artikel, blago, predmet, potrebščina

article additionnel dodaten člen
article du budget člen v proračunu, v budžetu
article de bureau pisarniška potrebščina
article de consommation potrošni artikel, izdelek
article courant potrebščina, artikel za vsakdanjo potrebo
article défini, indéfini, partitif (grammaire) določni, nedoločni, delni člen
article de l'écoulement facile artikel, ki gre hitro v prodajo
article d'exportation, d'importation izvozni, uvozni artikel
article de foi dogma
prendre quelque chose pour article de foi sveto, trdno kaj verjeti
article de fond, de tête uvodni članek (v časniku)
article de journal časopisni članek
articles de layette oprema za dojenčka
article de luxe, de voyage luksusni, potovalni artikel
articles pluriel de mariage ženitna pogodba
articles pluriel de ménage gospodinjski predmeti
articles pluriel de mercerie drobno blago
article de mode, de Paris modni artikel, modno blago
article pour offrir (predmet za) darilo
articles pluriel à vil prix manjvredno, zelo ceneno blago
articles pluriel de réclame, de série reklamni, serijski artikli
article de sport športni artikel, potrebščina
articles pluriel textiles tekstilije
articles pluriel en tricot trikotaža
articles pluriel tricotés pletenine
être à l'article de la mort biti v svoji smrtni uri, umirati
il est intransigeant sur l'article de l'honnêteté on je nepopustljiv, kar zadeva poštenost
c'est un article à part to je stvar zase
faire l'article hvaliti svoje blago, da bi ga prodali

artífice moški spol umetnik; umetelni rokodelec; početnik

cada uno es artífice de su fortuna vsak je svoje sreče kovač

artisan, e [artizɑ̃, an] masculin, féminin obrtnik, -ica, rokodelec; figuré stvarnik, stvaritelj, začetnik, povzročitelj

artisan d'art umetni rokodelec
être l'artisan de quelque chose biti vzrok česa, biti odgovoren za kaj
il est l'artisan de son malheur sam si je kriv svoje nesreče
être l'artisan de sa fortune biti svoje sreče kovač
à l'œuvre on connaît l'artisan delo hvali mojstra

āscrīptor -ōris, m (āscrībere) pripisnik, podpisnik, sobeležec = o tistem, ki je odobrujoč pripisal svoje ime zakonskemu predlogu koga drugega, da bi s svojo avtoriteto podprl ta predlog: legis agrariae Ci.; pren. pospeševalec, zagovornik: dignitatis meae Ci.

assaggio m (pl. -gi)

1. pokušnja; majhna količina hrane ali pijače, grižljaj, požirek:
prendere un assaggio di dolce poskusiti košček slaščice

2. pren. vzorec:
ecco un assaggio della nostra merce tu je vzorec našega blaga; dokaz:
vi darò un assaggio delle mie capacità dokazal vam bom svoje sposobnosti

assentiment [asɑ̃timɑ̃] masculin privolitev, soglasje; odobritev

donner son assentiment à privoliti v, dati svoje soglasje za
il fit un signe d'assentiment prikimal je v znak soglasja

assert [əsə́:t] prehodni glagol
trditi, izjaviti; braniti, zagovarjati; zahtevati

to assert o.s. zahtevati svojo pravico, preveč zahtevati; uveljaviti se, v ospredje siliti
to assert one's rights braniti svoje pravice

assēsto m redko red:
dare assesto alle proprie faccende urediti svoje zadeve

assicurare

A) v. tr. (pres. assicuro)

1. jamčiti, zagotoviti; zagotavljati:
assicurare una buona retribuzione zajamčiti dobro plačilo
ti assicuro che non accadrà nulla zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo

2. varovati, ščititi:
assicurare i propri beni zavarovati svoje imetje

3. pritrditi, pričvrstiti:
assicurare qcs. con ganci, corde pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi
assicurare qcn. alla giustizia pren. prijeti koga

4. pravo zavarovati:
assicurare la casa contro gli incendi zavarovati hišo proti požaru

B) ➞ assicurarsi v. rifl. (pres. mi assicuro)

1. prepričati se:
assicurarsi che nessuno ascolti prepričati se, da nihče ne prisluškuje

2. pravo zavarovati se

assoupissement [-pismɑ̃] masculin uspavanje, dremanje, zaspanost, dremavica, spanec; figuré po-, umirjenje, omamljenje; potlačenje; odrevenelost, medlost

sortir de son assoupissement (figuré) zbuditi se iz svoje odrevenelosti

Astylos -ī, m Astil, Kentaver, ki je svoje tovariše odvračal od boja z Lapiti: O.

atmosfera samostalnik
1. (plast nebesnega telesa) ▸ légkör, atmoszféraKomet zaradi svoje majhne gostote ne bi tako globoko prodrl v zemeljsko atmosfero. ▸ Alacsony sűrűsége miatt az üstökös nem tudna olyan mélyen behatolni a Föld légkörébe.
NASA je dala zeleno luč za razvoj sonde, ki bo krožila okoli Marsa in zbirala podatke o Marsovi atmosferi. ▸ A NASA zöld utat adott egy szonda kifejlesztésének, amely a Mars körül fog keringeni és adatokat gyűjt a Mars légköréről.

2. (vzdušje) ▸ légkör, hangulat, atmoszféraVšeč mi je delovna atmosfera v klubu, tudi pogoji dela so zadovoljivi. ▸ Tetszik a klubban uralkodó munkalégkör, és a munkafeltételek is megfelelőek.
Pričakujem dobro tekmo, veliko gledalcev in dobro atmosfero. ▸ Jó mérkőzésre, sok nézőre és jó hangulatra számítok.
Atmosfera v gostilni je bila izjemno prijetna in domača. ▸ A vendéglőben rendkívül kellemes és otthonos volt a hangulat.

3. fizika (enota za zračni tlak) ▸ atmoszféra, (atm)Curki vode prihajajo iz vrtalne glave pod tlakom 800 atmosfer. ▸ A vízsugár 800 atmoszféra nyomással lövellt ki a fúrófejből.

4. (o nadzorovanem prostoru) ▸ atmoszféraZaradi nadzorovane atmosfere v hladilnih komorah lahko jabolka brez težav skladiščijo tudi do 300 dni. ▸ A hűtőkamrákban lévő ellenőrzött atmoszférának köszönhetően az alma akár 300 napig is tárolható minden nehézség nélkül.

atout [atu] masculin adut; familier šansa; odločilen udarec

avoir tous les atouts dans son jeu (figuré) imeti vse adute v rokah
jouer atout izigrati aduta
il a joué tous ses atouts izigral je (že) vse svoje adute
jouer le sans-atout igrati igro, v kateri ni aduta

ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.

attacher [-še] verbe transitif na-, pri-, zvezati (à na), pritrditi, prikleniti; zapeti (zapnem); pribiti, prišiti; pripisovati (pomen), pritegniti nase; verbe intransitif prijeti se, prižgati se (à la casserole na ponev)

s'attacher navezati se; oprijeti se; biti po-, zvezan (à z); zapenjati se; vztrajati (à pri); prizadevati si
s'attacher à faire quelque chose prizadevati si, da bi kaj napravili
attacher le chien à un arbre privezati psa k drevesu
attacher ses (lacets de) chaussures zavezati si vezalke na čevljih, čevlje
attacher ses regards, ses yeux sur upreti svoje poglede, oči v, na
attacher sa veste, sa ceinture zapeti suknjič, pas
le ragoût a attaché ragu se je prijel na dno ponve
de vieilles habitudes m'attachent à ma maison stare navade me vežejo na moj dom
ce professeur s'est attaché tous les élèves vsi učenci so vzljubili tega profesorja
attacher du prix, de la valeur à quelque chose pripisovati ceno, vrednost čemu
n'y attachez pas trop d'importance ne pripisujte temu preveč važnosti
je me suis beaucoup attaché à cette ville zelo sem se navezal na to mesto
les avantages qui s'attachent à ce poste ugodnosti, ki so povezane s tem (službenim) mestom
il s'attache à la rendre heureuse prizadeva si, da bi jo osrečil

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

attentif, ive [atɑ̃tif, iv] adjectif pazljiv, pozoren; skrben za, skrbno opravljajoč (à quelque chose kaj)

homme masculin attentif à ses devoirs človek, ki skrbno opravlja svoje dolžnosti
être attentif à ne blesser personne skrbno si prizadevati, da ne bi koga žalili
prêter une oreille attentive pozorno poslušati
observer d'un œil attentif pazljivo opazovati
prodiguer des soins attentifs au malade skrbno negovati bolnika, streči mu

attitude [atitüd] féminin drža (telesa); ponašanje, zadržanje, vedenje; stališče, prisiljeno vedenje, poziranje, poza

quelle est votre attitude à l'égard de ce problème? kakšno je vaše stališče glede tega problema?
changer d'attitude spremeniti svoje stališče
garder une attitude réservée rezervirano se zadržati
prendre une attitude d'hostilité intransigeante zavzeti sovražno in nepopustljivo stališče

attonō (adtonō) -āre -tonuī -tonitum

1. (za)grmeti nad kom (čim): ipsa enim altitudo attonat summa Maecenas ap. Sen. Ph. izpostavlja gromu svoje višine.

2. pren. omamiti (omamljati), osup(n)iti koga: Sen. ph., quis furor... vestras attonuit mentes? O., quas... Dryades... numine contactas attonuere suo O. so navdihnile, so navdušile, genitor... attonitus tamen est ingens... committi potuisse nefas O. je osupnil. Večinoma adj. pt. pf. attonitus (adtonitus) 3
a) od groma oglušel, omamljen, odrevenel: mater... stupuit... attonitaeque diu similis fuit O., erat prope continuus caeli fragor..., attonitisque auribus stupens agmen Cu., intremui post hoc fulmen attonitus Petr.; occ. od kapi zadet: attonitos raro videmus Cels.
b) pren. α) (duševno) omamljen, osupel, zaprepaden, prestrašen, zmeden, iz uma, onesveščen, nezavesten, od kakega močnega vtisa (močno) prevzet: ut magna pars integris corporibus attoniti concīderent L., vigiles attoniti et stupentibus similes procul stabant Cu., ut sit... in tragoedia... attonitus Aiax Q., attonitis iam omnibus Suet.; pesn. in poklas. tudi o abstr. in stvareh: attonitis haesere animis V., attonitae magna ora domūs V. nezavestne, mentis attonitae stupor Sen. tr., nulla res urget magis attonita Sen. ph., att. mensa Val. Max. ali att. arces Sil. osupla -i, att. orbiias Plin. Iun. globoko pretreseno, diligentia Tert. napeta; enalaga: attonitos (= attoniti, gen. masc. sg.) subitus tremor occupat artūs O., gutta per attonitas ibat oborta genas O., neque populi... ulla vox, sed attoniti vultus T. zaprepadeni obrazi; z abl.: quasi formidine attonitus S. fr., attonitae monstris, attonitus visis ac voce deorum V., attonitus nocturno pavore L., novitate ac miraculo attoniti L., attoniti novitate pavent O., inconcessis puellae ignibus attonitae O., attonitus magnitudine periculi, metu, maestitiā simul et desperatione Cu., Graecia omnis admiratione eius attonita Iust. prevzeta; redkeje in le pesn. z gen.: attonitus serpentis equus, attoniti caeli visus equi Sil.; z de: mens attonita de lodice paranda Iuv.; z dat. ali z in in acc.: = radovedno (težko) pričakujoč kaj, česa: huic operi Ap., voluptario spectaculo Ap., in proventum prosperiorem Ap. β) zamaknjen, navdušen, poln božanstva: attonita Baccho matres V., attonitus vates H., mulier attonitae mentis Cu. preroškega duha, Britannia hodieque eam (artem) attonita celebrat Plin.; pren. o abstr.: attonitae quorundam persuasiones Plin. pretirana prepričanja.

attribuer [-bɥe] verbe transitif do-, podeliti; prisoditi, dati; pripis(ov)ati

s'attribuer pripisovati si, lastiti si, prisvojiti si, zahtevati kot svoje
un prix, une récompense podeliti nagrado
attribuer une grande importance à quelque chose pripisovati veliko važnost čemu
s'attribuer tous les mérites lastiti si vse zasluge
il s'attribue ce qui ne lui appartient pas lasti si, kar mu ne pripada