Franja

votlina samostalnik
1. (naravni prostor) ▸ üreg, sziklaüreg, odúNa stene votlin je pračlovek risal živali in tako obvladal svoj strah pred zlimi duhovi, preden je odšel na lov. ▸ A sziklaüregek falaira az ősember állatokat rajzolt, így küzdötte le vadászat előtt a rossz szellemekkel szembeni félelmét.Obalo krasijo globoke votline, strme stene in posamezni kamniti stebri. ▸ A tengerpartot mély üregek, meredek sziklák és különálló kőoszlopok tarkítják.
2. (del telesa) ▸ üregEndoskop je optični inštrument za pregledovanje telesnih votlin. ▸ Az endoszkóp a testüregek vizsgálatára szolgáló optikai műszer.Že na kopnem poskusimo izenačiti pritisk v votlinah glave, da nas težave ne bi presenetile v vodi. ▸ Már a szárazföldön próbáljuk kiegyenlíteni a fejüregekben lévő nyomást, hogy ne a vízben érjenek minket váratlanul a nehézségek.Zaklopka normalno omogoča tok krvi v eni smeri iz zgornje votline srca v sosednji prekat. ▸ A billentyű általában lehetővé teszi, hogy a vér egy irányban áramoljon a szív felső üregéből a szomszédos kamrába.

3. (o obliki) ▸ üreg, odú, vájat
V tisti votlini nisem mogel delati, ker nisem mogel postaviti svoje mize. ▸ Abban az odúban nem tudtam tovább dolgozni, mert nem tudtam felállítani az íróasztalomat.
Stolnica je bila velikanska, mračna votlina. ▸ A stand egy hatalmas, sötét odú volt.
Na vozovih so izdolbli manjše votline. ▸ Apró vájatokat véstek a szekerekbe.
Sklenemo dlani, tako da dlani objameta druga drugo in nastane votlina. ▸ Kulcsoljok össze a tenyereinket úgy, hogy köztük egy üreg keletkezzen.

4. (o psihičnem stanju) ▸ bugyor, üreg, odúV temnih votlinah njegovega uma je začel rasti strah. ▸ Az elméje sötét bugyraiban nőni kezdett a félelem.
Moški se občasno zatečejo v svojo votlino, ko po napornem dnevu potrebujejo mir in počitek. ▸ A férfiak időnként visszavonulnak az odvukba, amikor egy fárasztó nap után nyugalomra és pihenésre van szükségük.

vóz (-á) m

1. carro:
vpreči konja v voz attaccare il cavallo al carro
seneni voz carro di, del fieno
gnojni, kmečki, lojtrski voz carro del letame; carro contadino, carro a rastrelliera

2. žel. vagone, carrozza, vettura:
jedilni, poštni, potniški, živinski voz vagone ristorante, carro postale, carro passeggeri, carro merci

3. žarg. (avtomobil) vettura, macchina:
rešilni voz autoambulanza, ambulanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpreči koga v svoj voz attaccare qcn. al proprio carro
vleči zakonski voz essere sposati
hist. bojni voz carro da guerra, carro falcato
astr. mali, veliki voz Piccolo carro, Gran carro
žel. motorni voz automotrice
voj. municijski voz carro munizioni
voz za prevažanje tovora barroccio
žel. voz za prtljago bagagliaio

vpi|sati¹ (-šem) vpisovati einschreiben, schreiben in; v register, knjigo ipd.: eintragen
vpisati datum datieren
(prejšnji vordatieren, poznejši nachdatieren)
vpisati svoj prihod/odhod na delo: sich eintragen/sich austragen
vpisati v zemljiško knjigo intabulieren, ins Grundbuch eintragen
vpisati zraven/dodatno miteintragen

vplív influence (na over, on); ascendancy, ascendency, ascendance, ascendence; sway; impact (na on); hold (on); interest (pri with)

pod vplívom under the influence
biti pod vplívom koga to be under the influence of someone
imeti vplív na to exercise (ali to exert, to have) an influence (up)on, to influence (someone)
imeti vplív pri kom to have influence with someone
imel je velik vplív nanje he had a great ascendancy over them
priti pod vplív koga to come (to fall) under someone's sway
imeti velik vplív pri to carry weight with
Voltairov vplív na sodobnike Voltaire's influence over his contemporaries
te okoliščine niso imele nobenega vplíva na izid (rezultat) these circumstances had no effect on the result
njegov oče nima nobenega vplíva nanj his father has no hold on him
uporabiti svoj vplív pri kom to use one's influence with someone
uveljaviti svoj vplív pri kom to bring one's influence to bear on someone

vrhúnec sommet moški spol , point culminant, apogée moški spol , comble moški spol

biti na vrhuncu (slave itd.) être à l'apogée (ali au faîte) (de la gloire, etc.)
doseči svoj vrhunec atteindre son point culminant (ali son apogée, son paroxysme), culminer

vrhúnec punto m culminante; apogeo m ; colmo m

biti na vrhuncu (slave itd) estar en el punto culminante, estar en su apogeo
doseči svoj vrhunec culminar, alcanzar el punto culminante

vrníti devolver; restituir ; (nazaj poslati) reexpedir, reenviar ; (stroške, denar) re(e)mbolsar

vrniti obisk, pozdrav devolver la visita, el saludo
vrniti dobro za zlo devolver bien por mal
vrniti milo za drago (šilo za ognjilo) pagar en la misma moneda
vrniti komu njegove izdatke re(e)mbolsar a alg de sus desembolsos
vrniti se v domovino restituirse a su patria
vrniti se v svoj dom restituirse a su casa paterna

vŕt (-a) m

1. orto; giardino; knjiž. verziere; arheol. viridario:
cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt giardino (di fiori), giardino ornamentale, orto
angleški vrt giardino all'inglese
botanični, živalski vrt orto botanico, zoo
sadni vrt frutteto

2. giardino:
grajski, samostanski vrt il giardino del castello, del convento
vatikanski vrtovi i giardini vaticani
božji vrt, vrt miru camposanto, cimitero

3. gost. giardino:
restavracija z vrtom locale (pubblico) con giardino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obdelovati svoj vrt coltivare il proprio orto
zimski vrt giardino d'inverno
hist. viseči vrtovi giardini pensili

vrtéti (-ím)

A) imperf.

1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare

2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare

B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci

vsakdánji de cada día, cotidiano, diario ; fig banal, trivial

služiti si svoj vsakdanji kruh trabajar para ganar el sustento diario

vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intromettersi

2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire

vtíkati glej vtakniti

povsod svoj nos vtikati fam meter las narices en todo

vtisn|iti (-em) vtiskovati eindrucken, einpressen, datum na pokrovček ipd.: aufprägen, einprägen, aufdrucken; pečat: aufdrücken
vtisniti svoj pečat čemu (etwas) prägen

za pour; de; à; par; derrière, après; pendant, durant ; (v prid česa) en faveur de ; (v zameno) en échange de ; (kar se tiče) quant à

za božjo voljo pour l'amour de Dieu
dan za dnem jour après jour, chaque jour, tous les jours
leto za letom année après année, chaque année, tous les ans
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
za to ceno pour (ali à) ce prix
za mene (tebe, njega, njo) pour moi (toi, lui, elle)
za domovino pour la patrie
za in proti le pour et le contre
za svoj del pour ma part
za svojo osebo quant à moi, en ce qui me concerne
to govori zate cela parle en ta faveur
je za štiri il mange comme quatre
delati za denar travailler pour de l'argent
kupiti kaj za deset frankov acheter quelque chose (pour) dix francs
to je stvar zase c'est une chose à part, c'est une autre affaire
po dvajset frankov za kos à vingt francs par pièce (ali la pièce)
pismo za pismom pisati écrire lettre sur lettre
za hišo derrière la maison
za menoj (po vrsti, časovno) après moi
za Gudvika XIV. du vivant de Louis XIV
za mojih staršev durant la vie (ali du vivant) de mcs parents
izvoliti koga za predsednika élire quelqu'un président
kričati za kom crier après quelqu'un
zgrabiti, povleči koga za lase tirer quelqu'un par les cheveux
za lase privelečen (figurativno) tiré par les cheveux
za roko prijeti prendre par la main
za mizo sesti s'asseoir à la table, se mettre à table

za para; por; a

za danes para hoy
dan za dnem día por día
korak za korakom paso a paso
beseda za besedo palabra por palabra
(v zameno) za a cambio de
knjiga za tebe un libro para ti
sredstvo za glavobol un remedio para (ali contra) el dolor de cabeza
nisem (razpoložen) za šale no estoy para bromas
jaz za svoj del ... por mi parte
jaz za svojo osebo por lo que a mí toca; en cuanto a mí; en lo que a mí respecta (ali concierne)
to je stvar zase esto es cosa aparte
za to ceno (po tej ceni) a ese precio, por ese precio
po 10 peset za kos a diez pesetas por pieza
za koga me (pa) imate? ¿por quién me toma usted?
za primer, da ... (para el) caso de que (subj); por si (ali acaso) (subj)
glasovati za koga votar por alg
vse govori za nas todo habla en nuestro favor
sesti za mizo sentarse a la mesa
prijeti za roko coger (ali tomar) de la mano
smatram za nespametno lo considero desarcetado
zanimam se za ... tengo interés por...
zgrabiti za lase koga coger de (ali por) los cabellos a alg
za in proti el pro y el contra
za domovino por la patria

zacementírati (-am) perf. grad. cementare, coprire di cemento:
pren. zacementirati svoj položaj consolidare la propria posizione

zajémati (-am) | zajéti (-jámem) imperf., perf.

1. attingere (udi pren. ); prendere:
zajemati iz vodnjaka attingere al pozzo, dal pozzo
zajemati z žlico prendere col cucchiaio
čoln zajema vodo il peschereccio imbarca (acqua)

2. catturare:
zajemati odpadno vodo catturare acque di scolo

3. aspirare, inspirare (aria)

4. coprire; abbracciare:
oddajnik ne zajema celotnega območja l'emittente non copre tutto il territorio
s pogledom zajeti mesto abbracciare con lo sguardo la città

5. coinvolgere, comprendere; interessare; servire:
organizacija zajema tisoč članov l'organizzazione comprende mille soci
zavarovanje zajema vso populacijo l'assicurazione interessa tutta la popolazione
zdravstveni dom zajema 20.000 prebivalcev il poliambulatorio serve un'area di 20.000 abitanti

6. catturare, far prigioniero:
rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike qui i briganti catturavano i viandanti

7. trarre, ricavare, ricevere:
zajemati besede iz živega govora ricavare le parole dalla lingua viva

8. cogliere; colpire; estendersi, allargarsi:
požar je zajel ves gozd l'incendio si è esteso su tutto il bosco
pren. zajema ga malodušje è stato colto da scoraggiamento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zajemati znanje z veliko žlico studiare con grande impegno
pren. ob novici globoko zajeti sapo rimanere sbalorditi alla notizia
pren. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov lo scrittore ha colto col suo obiettivo vari importanti eventi storici
hidr. zajeti izvir catturare la sorgente

zakljúčiti to conclude (iz, da... from, that...); to draw a conclusion, to deduce, to infer (iz from); (dokončati) to bring to an end

zakljúčiti se to close
razstava se je zaključila the exhibition has closed
svoj govor je zaključil s temi besedami he concluded his speech with these words
zaključil je sejo he declared the sitting to be at an end
seja je zaključena the sitting is concluded

zakopáti (-kópljem) | zakopávati (-am)

A) perf., imperf.

1. seppellire, sotterrare:
danes leto smo ga zakopali lo abbiamo sepolto un anno fa

2. ficcare:
zakopati roke v žepe ficcare le mani in tasca

3. nascondere, celare, seppellire:
zakopati kaj globoko v svojem srcu seppellire qcs. nel profondo del cuore

4. pren. ridurre:
zakopati koga v revščino ridurre qcn. in miseria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zakopati bojno sekiro seppellire la scure di guerra
zakopati svoj talent sprecare il proprio talento
zakopati upe abdicare, rinunciare alle proprie speranze

B) zakopáti se (-kópljem se) | zakopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. ficcarsi:
zakopati se pod odejo ficcarsi sotto la coltre, le coperte

2. voj. trincerarsi

3. pren.
zakopati se v oddaljen kraj ritirarsi, andare a vivere a casa del diavolo

4. immergersi:
zakopati se v delo, v študij immergersi nel lavoro, nello studio
zakopati se v molk essere muto come una tomba, chiudersi a riccio

zakrókati (krokar) (to begin) to croak

zakrókati ves svoj denar (figurativno) to squander all one's money on a life of dissipation, žargon to blue the lot