Franja

néhati (-am) | nehávati (-am)

A) perf., imperf.

1. finire, smettere, cessare:
nehaj s tem e finiscila
(v osmrtnicah) nehalo je biti srce naše mame ha cessato di battere il cuore della nostra compianta mamma
nehati jokati, nehati se smejati finire di piangere, di ridere
nehati deževati spiovere
nehati vreti sbollire

2. (v medmetni rabi izraža začudenje) ma no, sul serio:
nehaj, da sta se ločila?! ma no, hanno divorziato?!

B) néhati se (-am se) | nehávati se (-am se) perf., imperf. refl. (končati, končavati se) finire, cessare:
vsaka stvar se kdaj neha tutto una volta finisce
tu se pa res vse neha (izraža ogorčenje) questo è poi troppo
včasih je tako surov, da se vse neha a momenti è di una brutalità incredibile
pri denarju se vse neha è sempre questione di soldi

piedra ženski spol kamen; zrno toče, toča; pečka; otroške jasli v najdenišnici

piedra de afilar, piedra de amolar osla, brusni kamen
piedra angular vogelni kamen, temelj
piedra arenisca peščenjak
piedra berroqueña granit
piedra de cal, piedra caliza apnenec
piedra del escándalo kamen spotike
piedra de toque preizkusni kamen, zlatarska oslica
piedra en bruto, piedra sin labrar surov, neotesan kamen
piedra falsa nepristen kamen
piedra auténtica pristen kamen
piedra filosofal kamen modrih
piedra fina drag kamen, dragulj
piedra fundamental temeljni kamen
piedra imitación imitiran (drag) kamen
piedra infernal peklenski kamen
piedra iris opal
piedra miliar miljni kamen
piedra pómez plovec, votlič
piedra sintética sintetičen kamen (dragulj)
piedra viva še ne lomljen kamen
casa de la piedra najdenišnica
poner (ali colocar) la primera piedra položiti temeljni kamen
cerrado a piedra y lodo tesno zaprt
no dejar piedra sobre piedra popolnoma porušiti
dormir como una piedra spati kot ubit
picar la piedra obtesati kamen
piedra movediza nunca moho cobija (fig) goste službe, redke suknje
las piedras hablan stene imajo ušesa

pulir gladiti, likati, polirati; brusiti (dragulje); figurativno koga obrusiti, ugladiti

sin pulir surov, neotesan
pulirse lišpati se, izbrusiti se, uglajen postati

rama ženski spol veja; odcep(itev); stroka

algodón en rama surov bombaž; vata
en rama surov, neobdelan; nevezan (knjiga)
en (la) rama paterna z očetove strani (sorodstvo)
ramas desgajadas od vetra odlomljene veje

raw² [rɔ:] samostalnik
živa, odprta rana, odprtina; boleče, občutljivo mesto
trgovina surovina

raws množina surov sladkor
in the raw v naravnem stanju, nekultiviran; gol
to touch s.o. on the raw figurativno zadeti koga v živo, boleče (občutljivo, ranljivo) mesto

reconvención ženski spol očitek, graja, ukor

reconvención áspera surov ukor
hacer una reconvención protitožbo vložiti

rumex -icis, m, f (iz *srumex iz nekega adj. *ru-mos kisel, grenek (grenak)); indoev. kor. *su̯er-, *su̯r̥- (od tod *sru-) kisel, grenek biti; prim. stvnem. sūr = nem. sauer = ang. sour, lit. sūras slan, sl. surov, lat. rūta = gr. ῥυτή rutica)

1. bot. kislica, starejše kisavec: Plin., indunt coriandrum, feniculum, alium atrum holus, apponunt rumicem, brassicam, betam, blitum Pl., lenti calido, eluella et rapulo, rumice Tit. fr., hic holus, hic late fundentes bracchia betae fecundusque rumex malvaeque inulaeque virebant V. (Moretum).

2. zažigalna puščica (strélica, strelíca), (puščica) zažigača: tum spara, tum rumices portantur, tragula porro Luc. fr., quae tum igitur suppetierant, haec sunt: hasta, pilum, phalarica, semiphalarica, soliferrea, gaesa, lancea, spari, rumices, trifaces, tragulae … Gell., rumex [genus teli simile spari Gallici, cuius] meminit Lucili[us … ] Fest.

sládkor sugar

sládkor v prahu caster (castor) sugar, powdered sugar, icing sugar
sládkor v kockah cube sugar, lump sugar
kristalni sládkor granulated sugar
sládkor v sipi granulated sugar
kandisov sládkor (sugar) candy
grozdni (sadni, trstni) sládkor grape (fruit, cane) sugar
pesni sládkor beet sugar
sládkor v čokih loaf sugar
rafiniran sládkor refined sugar
le enkrat rafiniran sládkor brown sugar
surov sládkor raw (ali unrefined) sugar
prečiščen sládkor (rafinada) white sugar
kleščice za sládkor sugar tongs pl
rafinerija sládkorja sugar refinery
prevleči s sládkorjem to sugar-coat

sládkor azúcar m

sladkor v čokih (rjavi, očiščen, surov, kandisov, kristalni) sladkor azúcar de pilón (moreno, refinado, bruto, cande, cristalizado)
grozdni sladkor azúcar de uva, glucosa f
trstni sladko azúcar de caña
pesni sladkor azúcar de remolacha
sladkor v kockah azúcar en terrones, azúcar cuadrillo
sladkor v prahu azúcar en polvo
sadni sladkor fructosa f
krvni sladkor azúcar sanguíneo
košček sladkorja un terrón de azúcar
tovarna sladkorja fábrica f (ali refinería f) de azúcar, A azucarera f
sipnica za sladkor azucarero m
dati sladkor v kaj echar (ali poner) azúcar en a/c
posipati s sladkorjem espolvorear con azúcar

solōx -ōcis (najbrž sor. s solidus in sollus) klobučevinast, klobučinast, gost, kosmat, sršast, raskav, grob: P. F., Serv., ego ab lana soloci ad purpuram data Tit. ap. Fest., tibi purpureum pallium erit sumendum, non pallium philosophorum soloci lana Fr., pascali pecore ac montano, hirto atque soloce Luc. ap. Fest. sršava, srša(s)ta; kot subst. klobučevinasta (sršasta) volnena obleka: Tert.; pren.: elaboratam filo soloci (grob, surov) accipe cantilenam Symm.

somonte

de somonte surov, neobdelan

tabaco moški spol tobak; tobakovcc; cigareta

tabaco cucarachero surov tobak za njuhanjc
tabaco de mascar žvečilni tobak
tabaco de pipa tobak za pipo
tabaco en polvo, tabaco (de) rapé tobak za njuhanje
cultivo de tabaco pridelovanje tobaka
fábrica de tabaco tobačna tovarna
monopolio del tabaco tobačni monopol
plantación de tabaco plantaža tobaka
se le acabó el tabaco (pop) je brez denarja
dar para tabaco koga pošteno pretepsti
tomar tabaco njuhati; pop kaditi
Compañía Arrendataria de Tabacos tobačna uprava

unvulcanized [ʌnvʌ́lkənaizd] pridevnik
nevulkaniziran

unvulcanized rubber surov kavčuk

verde moški spol zelenina, zelena barva; zelena krma; zelenje, listje

verde de aceituna olivno zelena barva
verde esmeralda smaragdno zelena barva
en verde surov, nestrojen
consumo en verde poraba kot sadje (npr. grozdja)
pintar de verde zeleno pobarvati

white² [wáit] samostalnik
belina, bela barva, belilo; bel predmet; belokožnost; belec, človek bele rase; beljak; belo vino
zastarelo srebro, srebrnik; (šah) bela figura; beli krog pri tarči
politika beli, reakcionar, rojalist
figurativno čistost, nedolžnost
tisk vrzel, prazen prostor

in the white tehnično surov, nepleskan (les, kovina itd.)
dressed in white belo oblečen

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἄγρ-οικος, ἀγρ-οῖκος 2 (ἀγρός, οἰκέω) 1. selski, kmetiški. 2. surov, neotesan. 3. neobdelan, pust ὄρός.

ὑγρός [Et. lat. uvidus (ūdus), umor, uvor iz ūgwē-] 1. moker, vlažen, tekoč, sočen, ἡ ὑγρή, τὸ ὑγρόν mokrota, vlaga, vlažnost, tekočina, vodovje, morje. 2. pren. a) prožen, gibčen, vitek, mehek, upogljiv; τὸ ὑγρόν šaljivost, humor; b) surov, zelen ξύλον NT; c) slab, vel, upehan χείρ.