Franja

siège [sjɛž] masculin sedež; stol; figuré sedež (vlade, urada ipd.); kozel (pri kočiji); juridique sodnikov stol, sodišče; parlement sedež; militaire obleganje; familier sedalo, zadnjica; (= siège d'aisances) straniščni sedež

à deux sièges dvosedežen
le siège apostolique, le Saint-Siège sveta stolica
siège avant, arrière, de conducteur sprednji, zadnji, voznikov sedež
siège-couchette (automobilisme) ležalni sedež
siège éjectable du pilote (aéronautique) pilotov izvrgljivi sedež
siège escamotable, rembourré sklopni, oblazinjeni stol
siège de réserve zasilni sedež
siège social sedež (trgovske) družbe
bain masculin de siège sedežna kopel
état masculin de siège obsedno stanje
guerre féminin de siège oblegovalna vojna
le parti a gagné un grand nombre de sièges aux dernières élections stranka je dobila veliko število (poslanskih) sedežev, mest pri zadnjih volitvah
lever le siège (d'une ville) opustiti obleganje (mesta), figuré umakniti se
mettre le siège devant une ville začeti oblegati mesto
prenez un siège! sedite!

slittare v. intr. (pres. slitto)

1. sankati se

2. avto drseti

3. pren. polit. drseti, nagibati se:
il partito sta slittando a sinistra stranka se nagiba v levo

4. pren. drseti, padati (vrednost):
il franco continua a slittare frank še naprej drsi

5. pren. zamujati, biti preložen:
l'uscita del dizionario è slittata di parecchi mesi izid slovarja zamuja nekaj mesecev

slovénski (-a -o) adj. sloveno:
slovenski jezik sloveno, lingua slovena
slovenska književnost letteratura slovena
slovenski narod popolo sloveno, nazione slovena
geogr. slovenska Koroška Carinzia Slovena
polit. Slovenska ljudska stranka (SLS) Partito Popolare Sloveno

slučaj|en (-na, -no) (naključen) zufällig; (priložnosten) gelegentlich; zufallsbedingt; Zufalls- (znanstvo die Zufallsbekanntschaft)
slučajna stranka der Laufkunde

social družben, socialen

acción social (Španija) katoliška, konservativna stranka (do leta 1931 monarhistična)
partido social católico krščansko-socialna stranka
partido social demócrata socialno-demokratska stranka
social-demócrata m socialdemokrat
razón social (trgovska) tvrdka

sociáldemokrát, sociáldemokrátinja; socialdemokrátski socialdemócrata (m/f) , (v Španiji) socialista (m/f)

socialdemokratska stranka partido m socialdemócrata

socialdemokratsk|i (-a, -o) sozialdemokratisch
socialdemokratska stranka Avstrije die SPÖ
socialdemokratska stranka Nemčije die SPD

sociáldemokratski social-démocrate

Socialdemokraeska stranka (Nemčije) le Parti social-démocrate (d'Allemagne)

socialisant, e [sɔsjalizɑ̃, t] adjectif ki ima socialistične tendence

parti masculin socialisant stranka s socialističnimi tendencami

socialiste [-sjalist] adjectif socialističen; masculin, féminin socialist, -tka

parti masculin socialiste socialistična stranka
parti masculin socialiste-communiste enotna socialistična stranka (v NDR)
Union féminin des Républiques Socialistes Soviétiques (URSS) Zveza sovjetskih socialističnih republik

socialístičen socialist

SZDLJ the Socialist Alliance of the Working people of Yugoslavia
socialístična stranka Socialist Party
socialístična enotna stranka (v NDR) Socialist Unity Party
socialístični družbeni samoupravni odnosi socialist social relations of self-management
socialístična graditev socialist construction

socialístičen socialiste

socialistična stranka parti moški spol socialiste
Socialistična internacionala Internationale ženski spol Socialiste

sociálnodemokrátski social democratic

sociálnodemokrátska stranka Social Democratic Party

soutien [sutjɛ̃] masculin opora (tudi figuré); figuré podpora, podpornik; hranitelj, oskrbovalec, vzdrževatelj

soutien de famille vzdrževalec, rednik družine
ce parti apportera son soutien au gouvernement ta stranka bo podprla vlado
unité féminin de soutien (militaire) enota, ki pride na pomoč kaki drugi vojaški enoti
se faire le soutien d'une cause podpreti, braniti, ščititi neko stvar

spōnsiō -ōnis, f (spondēre)

1. slovesna obljuba: voti Ci. slovesna zaobljuba, sklenitev slovesne zaobljube, slovesno narejena zaobljuba, sponsio appellatur omnis stipulatio promissioque Paul. (Dig.).

2. (kot držpr. t.t. pri pogodbah, zavezah, sklepanju miru idr.) slovesno narejena (sklenjena) obljuba, slovesna obveza, slovesno dana beseda, slovesno dano poroštvo (jamstvo, garancija), slovesno (dano) zagotovilo, slovesna pogodba, tudi osebna pogoditev, osebni sporazum, osebno doseženo soglasje, tj. pogodba, ki jo kak državni uradnik (oblastnik) sklene s kako državo na svojo roko: Icti. idr., sponsione se obstringere L., per indutias sponsionem faciunt, uti certo die legati domo proficiscerentur S. sklenejo slovesno pogodbo, se slovesno pogodijo, non … foedere pax Caudina, sed per sponsionem facta est L., sponsionem acceptam facere (dopustiti, dovoliti) Ci.

3. (kot jur. t.t.) sodna obveza ali pogodba, medsebojni (vzajemni) sodni dogovor, dogovor ali sporazum pred sodnikom, stipulacija, nekaka stava v civilni pravdi, narejena med strankama glede resničnosti njunih trditev; po tej obvezi oz. dogovoru je morala stranka, ki je pravdo izgubila, nasprotni stranki plačati stavljeno denarno vsoto: Val. Max., Petr. idr., qua sponsione pronuper tu exactus es Pl., sponsionem mille nummûm facere cum aliquo Ci. skleniti s kom dogovor za 1000 sestercijev, dogovoriti se s kom za sodno stavo za 1000 sestercijev, cum sponsionem fecisset, ni vir bonus esset Ci. ko je (bil) izjavil, da hoče plačati dogovorjeno denarno vsoto, če ni … , sponsione aliquem lacessere Ci. poz(i)vati koga na sodno stavo, spodbuditi koga k sodni stavi (o tožniku), vincere sponsione Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožniku), toda: vincere sponsionem Ci. dobiti sodno stavo (= pravdo) (o tožencu); metaf. o nesodnih stavah: sponsionibus (sc. inter Cleopatram et Antonium) factis Plin., Cleopatra sponsione provocavit insumere se posse in una cena HS centies Macr.; meton. pri takih stavah položena (stavljena) denarna vsota: appellabatur et pecunia et quae desponsa erat sponsa; quae pecunia inter se contra sponsum rogata erat, dicta sponsio Varr.

sredinsk|i (-a, -o) Mittel- (preča der Mittelscheitel); Zentrums- (stranka die Zentrumspartei)

stal|en (-na, -no) ständig, dauernd, beständig, bleibend, konstant; (nenehen) fortwährend, fortdauernd, fortlaufend, fortgesetzt; (nepretrgan) kontinuierlich; (enakomeren) [gleichbleibend] gleich bleibend, stetig; (fiksen) feststehend, ortsfest, stehend, stet, fest; Dauer- (kateter der Dauerkatheter, najemnik der Dauermieter, zob der Dauerzahn, brezposelnost die Dauerarbeitslosigkeit, hitrost die Dauergeschwindigkeit, infuzija die Dauertropfinfusion, napetost die Dauerspannung, naselbina die Dauersiedlung, obremenitev die Dauerbelastung, razstava die Dauerausstellung, služba die Dauerstellung, stranka der Dauerkunde, ustanova die Dauereinrichtung, vstopnica die Dauerkarte, zaposlitev die Dauerbeschäftigung, zaščita der Dauerschutz, stanje der Dauerzustand, zobovje das [Dauergebiß] Dauergebiss); Stamm- (lokal das Stammlokal, sedež der Stammsitz, volivec der Stammwähler, sedež der Stammplatz, omizje die Stammtisch, občinstvo das Stammpublikum, osebje das Stammpersonal, jedro moštva šport die Stammmannschaft)
nekaj stalega eine Dauereinrichtung
ki ima stalno ceno preisstabil
imeti stalno obliko formbeständig sein

sub-sortior -tīrī -tītus sum (sub in sortīrī) še enkrat (znova, zopet, spet, ponovno) (iz)žrebati: iudicem, iudices Ci. izžrebati novega sodnika, nove sodnike (nam. tistih, ki ga (jih) je stranka odpustila ali se mu (jim) je odrekla); brez obj.: subsortiemur etiam in M. Metelli locum Ci.

Sulla -ae, m (gr. Συλλᾶς, od tod lat. tudi Sylla) Súla, ime patricijske družine Kornelijevega rodu. Poseb. znani so:

1. L. Cornēlius Sulla s priimkom Fēlīx Lucij Kornelij Sula Srečni, roj. l. 138, zmagovalec nad pontskim kraljem Mitridatom l. 87. Kot vodja aristokratov in l. 86 Marijev nasprotnik si je l. 82 pridobil oblast nad Rimom; imenovan je bil za diktatorja, uvedel je strahovlado, se kruto maščeval Marijevim pristašem ter jih s svojimi znamenitimi zloglasnimi proskripcijami popolnoma uničil. Leta 79 se je odpovedal diktatorstvu ter umrl l. 78 na svojem podeželskem posestvu v Puteolih: Ci. idr. Od tod
a) adj. Sullānus (Syllānus) Súlov: tempus, ager, assignationes Ci., partes (stranka) N., civilis sanguinis Sullana sitis Sen. rh., saeculum, proscriptio Sen. ph., crudelitas Sen. ph., Plin., violentia Val. Max., bellum, tempora Plin.; subst. Sullānī -ōrum, m súlovci, Súlovi pristaši (privrženci): Ci.
b) desid. sullāturiō (syllāturiō) -īre hoteti posnemati Súla (Súlo): hoc turpe Gnaeus noster biennio ante cogitavit; ita sullaturit animus eius et proscripturi[t] iam diu Ci. ep., nec a verbis modo, sed ab nominibus quoque derivata sunt quaedam, ut a Cicerone „sullaturit“, Asinio „fimbriatum“ et „figulatum“ Q., vix illa, quae πεποιημένα vocant, quae ex vocibus in usum receptis quocumque modo declinantur, nobis permittimus, qualia sunt [ut] „sullaturit“ et „proscripturit“ Q.

2. Faustus Cornelius Sulla Favst Kornelij Sula, sin prejšnjega, kvestor l. 54, Pompejev privrženec in zet. Pod Pompejevim poveljstvom se je bojeval l. 63 pred Jeruzalemom (na jeruzalemsko zidovje je splezal prvi), potem pri Farzalu proti Cezarju in po Pompejevi smrti pri Tapsu v Afriki, kjer je bil ujet in so ga Cezarjevi vojaki ubili l. 46: Ci. Njegova sestra (dvojčica) Favsta je bila drugič omožena s Titom Anijem Milonom: Ci. ep.

3. P. Cornelius Sulla Publij Kornelij Sula, nečak diktatorja Sule. Kot consul designatus je bil l. 66 obtožen de ambitu in obsojen, zato l. 65 ni mogel nastopiti konzulske službe. Leta 62 so ga obdolžili, da je sodeloval v Katilinovi zaroti, a sta ga Cicero in Hortenzij odlično zagovarjala in ga rešila obsodbe. Kot Cezarjev pristaš se je pozneje bojeval pri Farzalu ter umrl l. 45 (menda so ga na potovanju ubili roparji): Ci., S., L. epit., Suet.

4. Sulla, astrolog za časa Kaligule: Suet.

svobodnjáški (-a -o) adj.

1. hist. di uomo libero

2. polit. liberale:
(avstrijska) svobodnjaška stranka Partito liberale (austriaco)