Franja

стопи́тися -питься док., stopíti se -í se dov., v 3. os.

сходи́ти -джу́ док., stopíti kàm |odíti in se vrníti| stópim - dov.

сходить² (dov.) stopiti pokaj; opraviti potrebo;
сходи за доктором skoči po zdravnika

ā, ab, abs

1. osnovna obl. ap (prim. aperio) se je omehčala v ab, ki je bila sprva edina obl., pozneje se je uporabljala zlasti pred samoglasniki in pred h, včasih tudi pred soglasniki, toda redko pred b, f, g, m, p, q, v.

2. razširjena obl. abs iz aps = gr. ἄψ stoji pred c, t, q, kot predlog le v zvezi abs te (poleg katere sta tudi ab te in ā te), sicer v sestavljenkah, npr. abscondo, abstineo, absque; abs se je skrajšal v glagolu asporto v as, nato v ā (z nadomestno dolžino za odpadli bs, oz. s, npr. v āverto iz asverto). Od Avgustove dobe naprej se uveljavi pisava a pred soglasniki, ab pred samoglasniki in pred h: a tergo, ab illo, ab hostibus.

A. prislovno v sestavljenkah

1. = od, stran od: abdere, abducere, aberrare, abicere, abire, abesse, abrumpere, absolvere, abscidere, āvertere.

2. = do konca, docela, popolnoma: abuti, absumere.

3. ne-, malo-, slabo-: absimilis, absurdus, abuti, abnormis, āmēns.

B. kot praep. z abl. (od kod? — določa izhodišče)

I. krajevno

1. od, tam od, iz bližine česa, predvsem priglagolih premikanja, kakor abire, discedere, recedere idr.: ab aratro arcessebantur Ci., maturat ab urbe proficisci C., frumentum ab Asia comportare C., a fundamentis N. do tal, trahere ferrum a vulnere O. iz ..., telum ab radice revellere V. s korenino (vred); vocem trahere a pectore V. globoko iz prsi, ab armis discedere C. ali recedere Ci., surgere a cenā C., ab signis absistere C., a sole abire Ci. s sonca stopiti, paululum a sole (sc. recede) Ci., exercitum ducere ab Allobrogibus C. z alobroške strani; tako tudi pri mestnih imenih = stran od, izpred izpod, iz okolice (sam abl. = iz): exercitu ab Alba accito L., Libo a Brundisio discessit C. iz brundizijske luke, ab Gergovia discedere C. izpred, izpod (po neuspešnem obleganju), victor ab Oechalia (sc. rediens) O., phalanx ibat a Tenedo V., ab Sardibus proficisci L., ab Roma (= a Romanis) legatos venisse L., a Laodicea litteras accepisse Ci.; pogosto ab aliquo (zlasti a me, a te, a se, a nobis, a vobis) od koga proč = iz hiše koga: a fratre quae egressa est meo Ter. iz hiše mojega brata, foris concrepuit hinc a vicino sene Pl., a Pontio Ci. ep. iz Poncijeve hiše, quisnam a nobis egreditur foras? Ter., domo abs te afferto Pl., venit (Pompeius) etiam ad me in Cumanum a se Ci. ep. (pri nadalj. III., 3.). Posledica premikanja je razdalja: longe abesse a finibus C., procul a patria V., (Sulmo) milia novies distat ab urbe decem O., pren. o razdalji (= razliki) v činu in vrsti: proximae a nobis partes Cu. za nami, alter ab illo V. za njim, alter ab undecimo annus V. = dvanajsto, heros ab Achille secundus H. za Ahilom, potentiā secundus a rege Auct. b. Alx., quartus ab Arcesila Ci., ab Iove tertius Aiax O.; pogosto pri glag.: abhorrere, distare, differe ab aliquo (ab aliqua re) Ci.; abalienatus a nobis, aversus a vero, avolsus a meis Ci., mutatus ab illo V. različen od ..., non (haud) ab re est L. ni daleč od stvari = spada k stvari, je primerno. koristno; ab re consulere Fl. dajati škodljiv nasvet.

2. s premaknjenega stališča na videz na vprašanje kje? = na, v, s (z gen.) idr.: erat a septentrionibus collis C. od severa = na sever, severno, ab labris argento circumcludunt (cornua) C. z robov = na robovih, ab alto caelo V., residens flevit ab arce Pr., securus ab alto spectator Lucan., sagittae pendent ab umero Ci., ali pendēre a malō V. z rame, z jambora = na rami, na jamboru, prim.: columbam suspendere a mālo V. obesiti (da visi z jambora) na jambor, ab summo incipere Pl. pri, a caudā de ovo exire Plin. z repom naprej, Gallia attingit ab Sequanis Rhenum C. s sekvanske strani, sl. navadno: na sekvanski strani, castra munita a porta decumana C. na strani dekumanskih vrat, pri dekumanskih vratih, a dextra C. z desne, na desni, ab ea parte C. z one strani, na oni strani, ab infimo C. od spodaj navzgor, tudi: prav spodaj, ab utroque viae latere Sen. ph., a Delta transire Auct. b. Alx. na strani, kjer je delta, pri delti, ab Romanis cecidere ducenti equites L. na rimski strani, nonnulli ab novissimis proelio excessere C. v ozadju (ne part.!); poseb. voj.: a fronte Ci., C. spredaj, a tergo Ci., C., L. zadaj, a latere (lateribus) Ci., C. s strani, na strani, z boka (npr. napasti sovražnika), a dextro cornu C. na desnem krilu, a novissimo agmine C. v ozadju, ab milibus pasuum minus duobus castra posuerunt C. v razdalji ... korakov; tako tudi pri geogr. izrazih: Cappadocia, quae patet a Syria Ci. iz Sirije, na sirski strani, ab occasu et ortu solis L. na zahodu in vzhodu, pinus succendit ab Aetna O. na Etni; pren.: ab omni parte beatum H. v vsakem oziru. Poseb.: stare ab aliquo N. ali esse, facere, sentire ab aliquo Ci. na koga strani stati, biti ob kom, za koga, vleči s kom, hoc est a me Ci. to je zame, meni v prid, vir ab innocentia clementissimus Ci.

II. časovno

1. od, začenši: ab hora tertia bibebatur Ci., ab hora septima ad vesperum C., a mane ad noctem usque Pl., a consulatu eius usque ad extremum tempus N., a puero N. ali a pueris Ter., Ci. ali a pueritia, ab ineunte aetate Ci. od mladih let = pesn. a parvulo Ter., a teneris V.; augures omnes usque a Romulo Ci. od Romula naprej, centesima lux est haec ab interitu Clodii Ci., ab initio, a principio Ci., ab integro Ci. znova, a Chao V., ab urbe condita Ci., L. od ustanovitve mesta, ab incenso Capitolio S. po požaru, a Sulla et Pompeio consulibus Ci. po konzulatu, ab ovo usque ad mala H., Romani usque ab sole orto in multum diei stetere in acie L.

2. occ. brž (takoj, precej) po: ab re divina mulieres apparebunt Pl., a prima obsidione ad Caesarem confugerat C. takoj po začetku obleganja, ab his praeceptis contionem dimisit L., ab hoc sermone dimissus Cu., recens ab incendio L., surgit (tacuit) ab his O. po teh besedah, pulli a matre Col.

III.pren.

1. vzročno
a) (redko) pri glag. v act.: od, po: haec litterata est, ab se cantat, cuia sit Pl., cum (mundus) ipse per se et a se et pateretur et faceret omnia Ci., a se instituere Col. sam poučevati; pogosteje pa
b) pri logičnem subj. v pass. razmerju: od, (včasih) po (če stavka ne slovenimo rajši aktivno); toda a(b) le pri osebah ali poosebljenih pojmih (sicer abl. instrumenti): vinci ab Aenea V., doceri, laudari, reprehendi, interfici, occīdi ab aliquo Ci., rex a suis appellatur C., laudatur ab his, culpatur ab illis H., credas non de puero scriptum, sed a puero Plin. iun., ita generati a natura sumus Ci., efflagitatus a provincia Ci., a legibus delicta puniri L., animus ab ignavia atque socordia corruptus est S. Od tod tudi pri act. intr. glagolov s pass. pomenom: mare a sole collucet (= illustratur) Ci., se ita a patribus didicisse (= doctos esse) C., pati ab aliquo (gr. πάσχειν ὑπό τινος) C., ab aliquo (ab aliqua re) interire Ci. ali perire Ci., Pr., Plin. ali mori Val. Fl., Fl. ali Cadere O., T., Suet. ali occīdere O., perire a morbo N. za boleznijo, ab aliquo vēnire Ci., Q., salvere (= salutari) ab aliquo Ci. ep.; tako tudi pri glag. dobiti, vzeti, zahtevati, slišati, izvedeti ipd.: summos honores a populo Rom. adipisci Ci., pecuniam ab aliquo sumere, capere Ter. ali accipere Ci., N., ferre aliquid a tuturibus Ci., a Sequanis impetrat C., hoc a vobis populus Rom. exspectat Ci., praemia ab se exspectarent C., audivi a maioribus natu Ci., audiere ab novo duce novum consilium. L., timere ab aliquo Ci. Včasih nam. dat. pri gerundivu, zlasti za predhodnim drugim dat.: fortis et a vobis conservandus vir Ci., quibus (viris) est a vobis consulendum Ci. Redko pri adj. in Subst.: ab simili clade profugus L., inops urbs ab obsidione L., ferox ab re bene gesta L. po ..., a radiis sideris niger O. počrnel od ..., tempus a nostris triste malis O. moten od ..., murus ab ingenio notior ille tuo Pr., mammosa Ceres est ipsa ab Iaccho Lucr., ab illo iniuria Ter. storjena od ..., plaga ab amico Ci., a bestiis ictus Ci., fulgor ab auro Lucr.

2. pri pojmih izhajanja in izviranja: iz, od: ille a Iove ortus filius Ci., ortus a Pylaemene N., ab Sabinis bellum ortum L., qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T., a M. Tullio esse Ci.; tudi brezglagola: Decius ab illis Muribus Ci. iz rodbine ..., Belus et omnes a Belo V. in vsi Belovi potomci; pri subst.: amicitiae ortus a natura Ci., ab ipso Rheno iactabat genus Pr.; pren.: facinus natum a cupiditate Ci., nostri illi a Platone et Aristotele Ci. Platonovi in Aristotelovi učenci, qui sunt ab ea disciplina Ci. iz one filozofske šole. Pogosto nam. adj.: nostris ab ovilibus agnus V., dulces ab fontibus aquae V. voda, zajeta iz vrelcev (fontium aquae = voda v vrelcih); pri mestnih imenih: Turnus Herdonius ab Aricia (= Aricinus) L. iz Aricije, coloni a Velitris (= Veliterni) L., legati ab Ardea (= Ardeates) L., pastor ab Amphryso (= Amphrysius) V.; podobno pri osebnih imenih: a Pyrrho perfuga Ci., legati ab Alexandro Ci., ab Attalo Cretenses sagittarii L.; occ. pojasnjuje
a) po kom ali čem se kaj imenuje ali etimološko izvaja: po, iz: tribus appellavit a tributo, Quirites a Curibus appellati, puero ab inopia Egerio inditum nomen L., cum locupletes assiduos appellasset ab aere dando Ci., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., a Thybri Itali fluvium Thybrim diximus V., acquirere est ab „ad“ et „quaerere“ Varr.
b) vzrok, nagib: zaradi, iz: ea cura intentos habebat romanos non ab ira tantum, quam quod ... L., ira ab accepta clade L., arcus ter maesta movit ab ira Sil., ab odio, a spe L., neglegentius ab re gesta ire L.; sem sodi tudi pesn. zveza ab arte z umetnostjo, umetelno: O., turben, quem celer adsueta versat ab arte puer Tib., falcatus ab arte ensis Sil.

3. pri pojmih ločevanja, odvračanja, zadrževanja ipd.: secerne te a bonis Ci., secerni autem blandus amicus a vero ... potest Ci., mons ..., qui Avernos ab Helvetiis discludit C., Gallos ab Aquitanis Garumna flumen ... dividit C., suum consilium ab reliquis separare C., urbem ab arce intersaepire L., tironem a veterano dissociant T., homines ab iniuria arcere Ci., coerceri ab effusa praedandi licentia L. ali libidines a liberis et a coniugibus Ci., a periculo prohibere rem publ. Ci., prohibitus es a tuis aedibus Ci., continere suos a proelio C. ali animos a libidine S. ali se a supplicio Ci., tenere manus ab aliquo O., temperare a lacrimis V., a Venere se liberaverunt Ci., pri adj.: provincia a praedonibus libera, res familiaris casta a cruore civili, Messana ab his rebus vacua atque nuda Ci.; occ. pri pojmih varen, zavarovan: proti, zoper (pri pojmih varovanja v sl. sam gen.), pri pojmu braniti: proti, zoper (v sl. še pogosteje sam gen. ali dat.): pudicitia tuta ab libidine Ci., securus a fraude et libidine Cu., fines suos ab excursionibus et latrociniis tueri, ab eius audacia liberos tegere, defendere vitam a telis Ci., defendere Galliam ab iniuria C., defendere a frigore myrtos V., tegere aliquem ab ira impetuque hominum L., protegere naves a ventis C.

4. izražanje omejitve ali ozira: s kake strani, glede na, z ozirom na kaj: a me pudica est Pl., dolere ab oculis, ab animo Pl. na (čem), res summi periculi non solum a fame, sed etiam a caede Ci., laborare a re frumentaria Ci., paratus ab omni re Ci., na vsako stran, v vsakem oziru, imparati cum a militibus tum a pecunia Ci., firmus ab equitibus Ci. ep. a vi praestare nihil possum Ci., nihil adulescenti neque a natura neque a doctrina deesse sentio Ci., tibi nullum a me amoris officium defuit Ci. ep. z moje strani, kolikor je bilo na meni, Gabinium spem habere a tribuno plebis, a senatu desperasse Ci. Posl.: ab A. Sextilio dicit se dedisse Ci. z nakaznico na A. Sekstilija; od tod: a se dare (solvere) Ci. iz svojega žepa plačati, scribe decem a Nerio H. (gl. scrībō).

5. označuje del telesa, s katerim kdo komu streže, ali predmet, s katerim se kdo ukvarja: servus a pedibus Ci. ep. tekač, strežnik, lakaj, a manu servus ali samo a manu Suet. pisar, ab epistolis Suet., Lamp. tajnik, a libellis Suet., Lamp. sprejemalec prošenj, a rationibus Suet. računovodja, a memoria Lamp. cesarski historiograf, officium a voluptatibus Suet. služba za prirejanje zabav.

6. pozno pri komp. nam. quam = kakor, ko, od in pri poz. =več kot.

Opomba: Po vzoru pogovornega jezika radi vežejo poklas., zlasti pozni pisci a(b) s samostalniško rabljenimi prislovi, npr.: a foris Plin. ali a peregre Vitr. ali (pozno) ab intus od zunaj, iz tujine, ab invicem Ap. nasprotno, obratno, a longe Hier. od daleč, a nunc Eccl. odslej, a modo Hier. od nedavna.

Abatos -ī, f (gr. ἄβατος) Abat, skalnat otok na Nilu blizu Fil, na katerega so smeli stopiti le svečeniki: Lucan., Serv., Sen. ph.

aboucher [abuše] verbe transitif spojiti, stakniti; spraviti skupaj v zvezo, posredovati, omogočiti pogovor

s'aboucher sniti se, sestati se, skupaj priti, stikati se; pogovoriti se (avec s)
s'aboucher avec quelqu'un stopiti v stik, v zvezo s kom za kako nečedno zadevo, za kako spletko
il s'est abouché avec un receleur pour la vente des objets volés stopil je v stik z nekim prikrivačem za prodajo ukradenih predmetov

abri [abri] masculin zavetje, zavetišče, zaklonišče; bunker; militaire kritje; figuré zaščita, varstvo

sans abri brez strehe, brez zavetja
sans abri masculin brezdomec
à l'abri de zavarovan, varen pred
à l'abri d'un arbre pod drevesom, zaščiten od drevesa
à l'abri des chars, des gaz zavarovan, varen pred tanki, plini
à l'abri des vues varen pred pogledi, neviden
abri antiaérien, contre avions protiletalsko zaklonišče
abri bétonné betonski bunker
abri en montagne gorsko zavetišče
abri à l'épreuve des bombes pred bombami varno zaklonišče
abri de mitrailleuse strojnično gnezdo
abri contre le vent zaklonišče proti vetru
être à l'abri du besoin imeti sredstva za življenje
je suis à l'abri de pareilles erreurs take zmote pri meni niso možne
les papiers sont à l'abri papirji so na varnem
il est à l'abri de tout soupçon noben sum ne more pasti nanj
mettre à l'abri pod streho, na varno spraviti
se mettre à l'abri stopiti pod streho, militaire iti v kritje
se mettre à l'abri du feuillage stopiti v senco
se mettre à l'abri du vent zakloniti se pred vetrom

accēdō -ere -cēssī -cēssum (ad in cēdere)

I.

1. pristopiti (pristopati), priti, prihajati, (pri)bližati se (naspr. abs-, de-, recedere); abs.: aut decedere nos cogit aut prohibet accedere Ci.; luna accedens Pl. rastoča (naspr. decedens). Smer: z adv.: accedat prope Pl., tamen accesit propius Ci.; acc. illo Ci. ali illuc Q., quo nemo accedit N. kamor nihče nima pristopa; z acc. (poseb. pri krajevnih imenih): classis Ostiam ... accessit L., acc. Romam Ci., Africam Varr., N., domos Ditis, Buthroti urbem, Scyllaeam rabiem V., scopulos V., Ps.-Q., loca S., Iugurtham Bocchus accedit S., Medi et Armenii accessere Libyes S.; pass.: si quă clementer accedi poterant T.; večinoma s praep.: ad aram, ad urbem, ad hominem, ad deos Ci., ex inferiore loco ad tribunal L., si nulli barbati in piscinis sint, qui ad manus accedant Ci. ep. = ki se dajo z roko uloviti; brezos.: ad eas (oleas) cum accederetur Ci.; ad stoji tudi pred krajevnimi imeni, kadar je accedere = (pri)bližati se čemu: ad Heracleam, ad Syracusas Ci.; kadar je accedere v pomenu vstopiti (vstopati), se veže z in: in aedes, in fundum, in portum, in oppidum, in Macedoniam Ci., in funus Ci. v mrtvaški sprevod stopiti, pridružiti se mu; z inter: naves ... inter Albigaunos, Ligures Genuamque accesserunt L.; pesn. z dat.: alicui obviam Pl., ut deus accedat caelo O., hic tamen accessit delubris advena O., silvis acc. nostris Sil.

2. occ.
a) (proseč) se približati, obrniti se na koga, zateči se h komu: ad ephoros N., senatus supplex ad Caesarem accessit Ci. ep., quo accedam ...? S. kam naj se obrnem ...?
b) sovražno (pri)bližati se, primakniti (primikati) se: quocumque accederent equitatus hostium S., acc. propius, propius Ambiorigem, propius Romanos C., testudinibus factis propius muros accessit N., acc. ad oppidum, ad Britanniam, usque ad castra C., ad moenia L., ad urbem quadrato agmine Ci., ad corpus alicuius Ci., ad aliquem comminus Ci. ep. šalj. = nadlegovati koga s svojim obiskom; ad manus N., spoprijeti se, spopasti se; s samim acc.: pleraque loca hostiliter cum equitatu accedit S., praedones accedere incipiunt Syracusas Ci., acc. Lemnum, Africam, astu N.; z dat.: muris L.
c) kot kupec, dražitelj pristopiti (pristopati), nastopiti (nastopati): ad illud scelus sectionis Ci., ad hastam publicam N. ali ad hastam suam (= censorum) L. udeležiti (udeleževati) se dražbe.

3. pren.
a) priti, prihajati, dospeti, (pri)bližati se, pojaviti (pojavljati) se, nastopiti (nastopati): in infamiam Pl., voluntas vostra si ad poëtam accesserit Ter., haud invito ad aures sermo mi accessit tuus Ter., accedit oratio ad animos vestros leniter Ci., undae comitiorum ad alios accedunt, ab aliis recedunt Ci., in tenebris iacērent omnia, nisi litterarum lumen accederet Ci., ut quisque proxime accederet Ci., čim bližji nam je kdo, accessit ad amicitiam Philippi N. spoprijateljil se je s Filipom, fama ad nos accedit L., o govorniku: propius accedo: nego esse ista testimonia Ci. ali propius accedam, de his nostris testibus dicam Ci. = stvari hočem iti do konca, stvar si hočem bliže ogledati, ad praeceps acc. Plin. iun. breznu se bližati = skoraj drzen biti; o času: quo propius ad mortem accedam Ci., ubi quarta accesserit V., accedunt anni H. leta = starost, accedente senectā H., fatum ... propius ac propius accedit Sen. ph.; o pojavu kakega stanja: febris accedit Ci., N., Cels., Remis studium propugnandi accessit, hostibus spes potiundi oppidi discessit C. se je vzbudila želja, ... je izginila nada, civibus animum accesurum N. da se bodo državljani ojunačili (osrčili); pesn. z dat.: fervor accessit capiti H. vino je udarilo v glavo, ni ... ingens accedit fultura stomacho ruenti H.; tako tudi: manus extrema non accessit operibus eius Ci. zadnjega piljenja manjka njegovemu delu.
b) (po)lotiti (lotevati) se česa, spraviti (spravljati) se h kakemu delu, prevze(ma)ti kaj, pričenjati, začenjati kaj: acc. ad rem publicam Ci., N. stopiti na politično prizorišče, ad facinus, maleficium, negotium, coniurationem Ci., ad honores Ci. častne službe prevze(ma)ti, ad causam (redko dat. causae) Ci. pravdo (sodno razpravo) prevzeti (kot zagovornik), ad causam publicam Ci. potegniti se za državo, ad vectigalia Ci. ali ad publica Sen. ph. ukvarjati se s carinskim zakupom, ad haec bona Ci. v posest vzeti (jemati), ad pericula Ci ali ad periculum Pl., V. nase vzeti (jemati), udeležiti (udeleževati) se, ad poenam Ci. s kaznovanjem začeti, tako tudi: acc. ad scribendum Q., ad legendum Lact.; occ. (o predmetu govora): accedam ad singulas querellas Graecorum Ci. ukvarjati se hočem s ..., preiti hočem k ..., has ne possim naturae accedere partes V. opis(ov)ati.
c) (pri)bližati se komu, čemu = podoben biti: prope ad similitudinem alicuius rei Ci., ad similitudinem deo propius accedebat humana virtus quam figura Ci., homines ad deos nulla re propius accedunt quam ... Ci., qui ad sapientiam proxime accedunt Ci., proxime deos accessit Clodius Ci., ad veritatem acc. Ci., Q. bližati se resnici, podoben ji biti, in sermone magis accedit oratorio generi (Euripides) Q., quem (Vergilium) Homero crederet maxime accedere Q., cytisus, quae proxime accedere ebenum videtur Plin.
č) pristopiti (pristopati) h komu, k čemu, prista(ja)ti na kaj, pritrditi (pritrjevati) komu, čemu, pritegniti (pritegovati) komu, čemu, odobriti (odobravati) kaj: ad sententiam alicuius Pl., ad consilium N., ad istam rationem, ad eius condiciones Ci., ad Caesaris amicitiam C.; poklas. z dat. in s samim acc.: accedam in plerisque Ciceroni, acc. alicuius sententiae, huic opinioni Q., his, qui haec prodiderunt Vell., sacramento T., societatem nostram T. zavezati se z nami.

II.

1. s samostalniškim subj. (kot prirast ali pomnožek): pristopiti (pristopati), prirasti (priraščati), pridružiti (pridruževati) se, še priti (prihajati) k čemu: abs.: plura accedere debent Ci.; z ad: ut ad causam novum crimen accederet Ci., ad praedam damnatio Roseii velut cumulus accedit Ci., cum ad has suspiciones certissimae res accederent Ci., numerum accessit ad harum O.; z dat.: quo plus aetatis ei accederet Ci. čim starejši bi postajal, volucres accedere silvis O., quid, si huic oneri accesserit novum? Plin. iun.; pogosto o ceni = poskočiti (poskakovati), rasti, kvišku iti: Kom., plurimum pretio accedit Col. cena gre zelo kvišku, pretium accedit agris Plin. iun. Pogosto z adv. huc, istuc, eo, eodem: huc accedit summus timor Ci., huc accedebat munificentia S., accessit istuc doctrina Ci., eo accedebat hortator assiduus Sallustius Ci., accedit eodem vulgi voluntas Ci., accedit eodem facies O.

2. brezos. s subjektivnimi stavki
a) accedit, quod ... temu se pridružuje še (to), da ..., k temu prihaja še (je prišlo še) to, da ...: eo accedebat, quod iudices dati non erant Ci. (dejstvo, zato ind.), toda: accessit, quod (relat. z namenilnim pomenom) aperiret eorum dementiam N. temu se je pridružilo še nekaj, kar naj bi razkrilo ...
b) accedit, ut poleg (vrh) tega se še zgodi, dogodi (dogaja), da ..., se še primeri, da ...: accedebat huc, ut magnis intervallis proeliaretur C., accedebat, ut ... tempestatem ferent facilius C., ad Appii Claudii senectutem accedebat etiam, ut caecus esset Ci. je prišlo zraven še to, da ...

Opomba: Sinkop. pf. accēstis = accessistis: V.

action [aksjɔ̃] féminin dejanje, delo, delovanje, obrat(ovanje); delnica; akcija; juridique tožba; vpliv (osebe); militaire boj, spopad; potek

en action v akciji, v delovanju, na delu
action de grâce zahvala
action d'éclat sijajno dejanje, podvig
comité masculin d'action delovni odbor
capital masculin d'action obratni kapital
champ masculin d'action delovno področje
émission féminin d'actions izdaja, emisija delnic
dans le feu de l'action v vročem boju; figuré v razvnetosti, v razburjenju
homme masculin d'action človek dejanj, podjeten človek
liberté féminin d'action svoboda delovanja
société féminin par actions delniška družba
unité féminin d'action akcijska enotnost
zone féminin d'action delovno območje; militaire poveljniško območje, odsek
créer (ali émettre), détenir, libérer, transférer des actions izdati, imeti, vplačati, prenesti delnice
engager une action spustiti se v, začeti boj
entrer en action stopiti v akcijo, nastopiti
être, mettre en action biti v obratu (obratovati), v pogonu, dati v obrat, v pogon, figuré uresničiti idejo, namero
exercer une action sur vplivati na
intenter une action à quelqu'un naprtiti komu tožbo
nos actions montent, baissent naše delnice se dvigajo, padajo, figuré imamo večjo, manjšo verjetnost za uspeh
passer à l'action preiti v ofenzivo
souscrire à des actions podpisati, vzeti delnice

actividad ženski spol aktivnost, delavnost, dejavnost, delovanje, živahnost

volcán en actividad živ ognjenik
entrar en actividad stopiti v veljavo

adelante naprej, spredaj; potem

en adelante naprej, dalje; v naprej; v prihodnje, odslej
de aquí (en) adelante, de hoy en adelante od zdaj naprej, od danes naprej, odslej
ir adelante naprej priti, napredovati
echar adelante, ir adelante naprej iti, nadaljevati
hacerse adelante naprej stopiti
llevar adelante pospeševati; doseči
¡adelante! naprej! vstopite!

adeō -īre, adiī, aditum

1. kam, h komu ali čemu iti, priti, prihajati, bližati se, približ(ev)ati se (naspr. abire, discedere, fugere): adeunt, consistunt Pl., adibo L., adire contra Pl., illo C., coram, propius Cu., quoquam S., quoquo T., quo exercitus adire non poterat Ci. vojski nepristopen (kraj); s samim acc.: adire Cephisidas undas, Stygios manes O. iti dol k ..., ripam, domos, penates, regem V., curiam L. stopiti v ... (naspr. inde egredi); pass. adiri = dostopen, pristopen biti: quā adiri poterat Ci. kjer je bil dostop, quā Terpeia rupes centum gradibus aditur T. kjer se pride na Tarp. skalo po stotih stopnicah, interiora regionis eius haud adiri poterant Cu.; preg.: adire alicui manum Pl. ukaniti koga (pravzaprav = priti komu do živega, namreč z ukano, preden nam more škodovati), tako tudi pass.: quo modo de Persa manus mi adita est Pl.;, s praep.: ad istum fundum, ad urbem, ad aras, ad filios Ci., ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N., adire Romam atque in conventum Ci.; poseb. jur.: adire ad praetorem, in ius Ci., C. pred pretorja (sodnika) priti, pred sodišče priti (tožit).

2. occ.
a) s prošnjo ali vprašanjem (pri)bližati se komu, zateči (zatekati) se h komu, obrniti (obračati) se na koga: orandi causā Ci., te senatus adiit supplex Ci., Siculi senatum adierunt Ci., adire aras Ci. ali sedes deorum Tib. proseč pristopiti k ..., adire venerantem deos Ci., mente deos O. v duhu se približati bogovom, mille domos adire O., aliquem adire scripto, legationibus T. pismeno, po poslanstvih prositi koga, legatis potestatem fecit ad Brutum adeundi Ci., adire oraculum L., V., O., quin adeas vatem V. (da izveš prihodnost), aditus consul responsum retullit L.; adire aliquem in aliquem T. (na)ščuvati koga zoper koga; brezos.: aditum est ad libros Sibyllinos Ci. zatekli so se k sib. knjigam.
b) obiskati (obiskovati), prehoditi, prepotovati zaradi razgledovanja, pregledovati: quis tot loca adire potuit? Ci., adire inde Lacedaemonem L., Aegyptum Cu., villam Plin. iun., coetūs O., epulas, sacra O. udeležiti (udeleževati) se česa, prisoten biti pri čem, castra Danaûm (kot ogleduh) V., castrorum vias, hiberna, municipia T. ali provincias Suet. pregledovati, mare Cu. odpluti, maria navibus Mel. voziti se, pluti po morjih, insulam C. pristati na ...; pesn.: sidera adibam famā V. moje ime je seglo do zvezd (do neba).
c) iti nad koga, udariti na koga, navaliti na koga, na kak kraj, lotiti se koga: tempus adeundi C. za napad, audet adire virum V., ad quemvis numerum ... equitum adire audere C., adire oppida castellaque munita S., arma Sil.

3. pren.
a) spraviti (spravljati) se h kakemu delu, poprijeti za kaj, lotiti se česa, prevze(ma)ti kaj: ad pactionem Pl., ad causas et privatas et publicas Ci., ad rem publ. Ci. oprijeti se državnih opravil, stopiti v javno življenje, honores Plin. iun.
b) ne odtegniti (odtegovati) se čemu, ne bežati pred čim, podvreči se čemu, nase vzeti (jemati) kaj: ad periculum C., periculum Ci., periculum capitis Ter., Ci. satis pericli Ter., labores V., maximos labores summaque pericula N., pericula adita O., adire inimicitias Ci., adeundae amicitiae Ci., adire omnem fortunam L., dedecus, invidiam, servitutem T., discrimen, sollicitudinem Plin. iun., iam cum gaudia adirem Tib. ko sem hotel uživati.
c) jur.: adire hereditatem Ci., Plin. iun., Suet., Icti. dediščino nastopiti; od tod: non placebat adiri nomen Vell. sprejeti (Cezarjevo) ime kot dediščino.

Opomba: Pf. adīvī: Fl., Ap., Aus., adī: Val. Fl., adīt (= adiit) T. in poklas. pesn. Star. inf. pr. pass. adirier: Enn.

adire^* v. tr. (pres. adisco) pravo nastopiti:
adire le vie legali uporabiti pravna sredstva, obrniti se na sodišče, zateči se k sodnemu postopku
adire il tribunale stopiti pred sodišče
adire una successione prevzeti, naslediti dediščino

affīnitās (adfīnitās) -ātis, f (affīnis, adfīnis)

1. sosedstvo: fundi Varr.

2. pren.
a) svaštvo, sorodstvo (po ženitvah, možitvah): Pl., Ter. idr., cum aliquo adfinitate sese devincire Ci., cum illo maximis vinclis et propinquitatis et affinitatis coniunctus Ci., propinquitatibus affinitatibusque coniuncti C., Pausanias... se tecum affinitate coniungi cupit (v sorodstvo stopiti). Quare... des ei filiam tuam nuptum N., in affinitatem pervenit imperatoris N. posvačil se je s..., propter affinitatem P. Sulpicii N. zaradi sorodstva s..., adfinitatem iungere cum aliquo L., contrahere affinitatem Vell. v svaštvo stopiti, recipere aliquem in affinitatem Vell.; met. subst. = affines: cognati, affinitas, amici Pl., affinitatium auxilio Iust.
b) sorodstvo = tesna zveza, dotik, stik: litterarum Q., Gell., tanta est affinitas corporibus hominum mentibusque Gell.

aggredior (adgredior) -gredī -gressus sum (ad in gradī)

1. priti, iti, prihajati, pristopiti (pristopati) h komu ali čemu, bližati se, približ(ev)ati se komu ali čemu, abs.: contra adgredibor (gl. opombo) Pl.; z acc.: adgredior hominem Pl.; z ad: quin ad hunc adgredimur? Pl.; s krajevnimi adv.: non enim repelletur inde, quo aggredi cupiet Ci., qua aggressi erant (Galli) Ci., oras omnes, qua mare aggreditur Plin.

2. occ.
a) s posebnim namenom (pri)bližati se komu, lotiti (lotevati) se ga = nagovoriti in zaprositi ga, obrniti (obračati) se na koga, skušati si ga pridobiti za svoje namene: Ter., quin ego hunc adgredior de illa? Pl., Locustam ego Romae aggrediar atque, ut opinor, commovebo Ci. ep., legatos alium ab alio divorsos adgreditur S., adgr. crudelitatem principis T., modestiam alicuius T. izkušati; adgr. Heraclium artificio Ci., talibus adgreditur Venerem Saturnia dictis V., aliquem adgr. arte (z zvijačo) L., aliquem pecuniā S., skušati podkupiti koga, animos largitione T.
b) sovražno lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) ga; abs.: simul a mari, simul a terra L.; z obj.: bene comitatum Ci., eos impeditos et inopinantes C., navem pluribus navibus C., aliquem ferro N., O., murum, castella et oppida S., milites palantes inermes S., Hannibalem L., aliquem proelio Suet.; pren. sodno lotiti (lotevati) se koga, koga sodno napasti (napadati), prije(ma)ti, preganjati: ut sic absentem aggrederentur N., aliquem vi et legibus agg. Suet.

3. pren. lotiti (lotevati) se česa, poprije(ma)ti se česa, začenjati, poskusiti (poskušati) kaj: dolum Pl., ancipitem causam, officia Ci., aliam rem, maiora et aspera S., maiora viribus V., honores V. prevze(ma)ti, facinus L., nefas O., opus L., T.; pogosto z ad: ad opus L., ad ius causamque, ad crimen Ci. prihajati k..., ad spem oratoris Q., ad rem publ. Vell. stopiti v javno življenje, ad cetera Ap. nadaljevati (v govoru); z ad in gerundivom: adgredior ad dicendum Ci., adg. ad iniuriam faciendam Ci. misliti na to, da bi storil krivico; z inf.: de quibus dicere adgrediar, si... Ci., Iugurtham beneficiis vincere adgressus est S., oppidum altissimis moenibus oppugnare aggressus C., mollire impetum adgrediuntur L., (Titanes) adgressi Iovem detrudere regnis V., materiam caedere aggressus Cu.; abs.: aliā adgrediemur viā Ter., in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio diligens Ci.

Opomba: St.lat. obl.: aggrētus, adgrētus ali adgrettus = adgressus: Enn. ap. P. F.; fut. I. adgredībor: Pl.; inf. pr. adgredīrī, adgredīrier: Pl., pr. ind. adgredīmur: Pl.

akcij|a¹ ženski spol (-e …) die Aktion (pomoči Hilfsaktion, bliskovita Blitzaktion, čistilna Säuberungsaktion, iskalna Fahndungsaktion, Suchaktion, množična Massenaktion, motilna Störaktion, nasprotna Gegenaktion, nenadna Nacht-und-Nebel-Aktion, reševalna Rettungsaktion, solidarnostna Solidaritätsaktion, zbiralna Sammelaktion); policijska, vojaška: der Einsatz (policijska Polizeieinsatz, reševalna Katastropheneinsatz)
načrt akcije der Aktionsplan/Einsatzplan
vodja akcije der Einsatzleiter
pripravljen za akcijo einsatzbereit, einsatzfähig
sposoben/nesposoben za akcijo aktionsfähig/aktionsunfähig
biti v akciji in Aktion sein
stopiti v akcijo in Aktion treten

ákcija action; move; act; activity; (delnica) share, ZDA stock, stocks

skupna ákcija joint action
stopiti v ákcijo to go into action
začeti ákcijo to initiate an action, to take an action (v in)
on je vedno v ákciji he is always active (ali busy), he is always on the go

ákcija action ženski spol , activité ženski spol

stopiti v akcijo entrer en action
akcije padajo, so poskočile les actions baissent, ont monté
nabiralna akcija collecte ženski spol
zakon akcije in reakcije le principe de l'action et de la réaction (Newton)
politična akcija action politique

ákcija acción f ; (delnica) acción f

nabiralna akcija colecta f
stopiti v akcijo entrar en acción

allier [alje] verbe transitif združiti, združevati, zvezati; (s)kombinirati; zliti, spojiti; v sklad spraviti; technique legirati, zmešati

s'allier združiti se, zvezati se (à, avec z); ujemati se, skladati se, kombinirati se
s'allier à une famille stopiti v svaštvo s kako družino, priženiti se, primožiti se
allier le fer et le cuivre, l'or avec l'argent zliti železo z bakrom, zlato s srebrom
ces deux couleurs s'allient très mal ensemble ti barvi se zelo slabo ujemata