-
-tägig trajajoč ... dni; star ... dni
-
teuf-teuf [tœftœf] masculin, invariable hrup motorja; familier star model avtomobila
course féminin de teuf-teuf(s)-teuf-teuf(s) dirka starih avtomobilov
-
threadbare [ɵrédbɛə] pridevnik
ponošen, oguljen, obrabrabljen, star
figurativno omlačen, obrabljen
a threadbare joke star, omlačen dovtip
-
time-honoured [táimɔnɔd] pridevnik
častitljiv, časti vreden (zaradi svoje starosti), star
-
tío moški spol stric, ujec; ljudsko boter; bratranec; ljudsko Čudak, tip; domače grobijan; Argentina star črnec
tío abuelo stari stric
tío segundo (tercero) stric v drugem (tretjem) kolenu
tío vivo vrtiljak
en casa del tío (pop) v zastavljalnici
es un tío comiendo (fam) je hud jedec
-
tocard, e [tɔkar, d] adjectif, populaire kičast, neokusen, smešen, grd, brez vrednosti; obrabljen, star; masculin, populaire slab konj (na dirkah), odzadnjak, outsider; populaire nesposobnež
c'est un tocard to je nesposoben človek, ta ni za nobeno rabo
-
trāns-lātīcius (trā-lātīcius) 3 (trā(ns)lātus iz trānsferre )
1. prenesen iz prejšnjih časov = sporočen, star, starodaven, običajen, uveljavljen, ustaljen: Gell., vetus edictum translaticiumque Ci., ius Suet., dii sunt locuti more translaticio Ph.
2. navaden, preprost, običajen: funus Suet., officia Plin. iun., verba Gell., haec tralaticia Cael. in Ci. ep. navadni (običajni) tek stvari.
3. kot gram. t.t. prenesen, metaforičen (naspr. proprius): nomen, verbum Varr.; adv. -ē površno, nemarno, brezbrižno: Icti.
-
trīmus 3 (iz *tri-himus; prim. ter, hiems, bīmus, quadrīmus) pravzaprav „trizimen“, „tri zime star“; od tod trileten (troleten), tri leta star: filia Pl., Nero Vell., vacca Varr., equa H., sus Petr., capra Vulg., arbor Plin., dies trima Icti. triletni rok, sed melius post trimum (po treh letih) domari posse equulum Varr.
-
twice-told [twáistould] pridevnik
dvakrat, ponovno povedan (rečén); omlačen, obrabljen, star
-
ubàjatiti se -ī se postati star, postan, pokvarjen: jelo se ubajatilo; ubajaćen sir
-
vârstnic -ă (-i, -e) adj. prileten, star
-
vēcchio
A) agg. (m pl. -chi)
1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem
2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši
3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino
4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova
5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda
6. pren. zastarel
7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina
8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem
B) m (f -ia)
1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši
2.
vecchi pl. predniki
3. staro, zastarelo
-
vecchiōtto
A) agg. precej star, postaren; pren. zastarel
B) m (f -ta) krepek, čil starec
-
véchi -e (-i) adj.
1. star; starinski
2. zastarel
-
večérnica astronomija evening star, Hesperus
-
vedéta (izvidnica, vojska) vedette; (ladjica) vedette, harbour launch, (policijska) police launch; figurativno (zvezdnik, -ica) star; lead
-
vejazo silno star, ko zemlja star
-
vejete star, pohabljen; vejete moški spol star možiček
-
vejote moški spol star teleban, teslo
-
venerable [vénərəbl] pridevnik (-bly prislov)
velespoštovan, častitiljiv, častivreden; star, vreden spoštovanja
cerkev častiti, prečastiti, velečastiti; venerábel
a venerable old man častitljiv starec