Franja

Zadetki iskanja

  • vdóvski

    vdovski stan viudez f
  • vdovstv|o srednji spol (-a …) die Witwenschaft; (vdovski stan) der Witwenstand
  • vitešk|i (-a, -o) Ritter- (grad die Ritterburg, oklep die Ritterrüstung, roman der Ritterroman, turnir das Ritterkampfspiel, dvorana der Rittersaal); obnašanje: ritterlich
    viteški križ odlikovanje: das Ritterkreuz
    viteški stan der Ritterstand
    povzdigniti v viteški stan zum Ritter schlagen
    podelitev viteške časti der Ritterschlag
  • víteški chivalrous; chivalric; figurativno gallant

    podelitev víteške časti accolade
    víteški roman cloak-and-sword novel
    víteški stan chivalry
  • víteški de(s) chevalier(s), chevaleresque , figurativno galant, courtois

    viteška doba époque ženski spol de la chevalerie
    viteška dvorana salle ženski spol des chevaliers
    viteški grad château fort (de chevalier), manoir féodal
    viteški križec croix ženski spol de chevalier
    viteški nemški red (zgodovina) Ordre Teutonique, (ordre moški spol des) Chevaliers Teutoniques
    viteški red (odlikovanje) ordre moški spol de chevalerie
    viteški roman roman moški spol de chevalerie
    viteški stan dignité ženski spol de chevalier, chevalerie ženski spol
    viteško de façon chevaleresque, en galant homme, galamment, courtoisement
  • víteški de caballero, caballeresco, caballeroso

    viteška doba época f caballeresca, época feudal
    viteška dolžnost deber m de caballero; caballerosidad f
    viteška dvorana sala f de los caballeros
    viteški grad castillo m feudal
    viteški križec cruz f de caballero
    viteški nemški red (hist) Orden f Teutónica
    viteški red (odlikovanje) orden f de caballería, orden f militar
    viteški roman libro m de caballerías
    viteški stan los caballeros; orden f de caballería
  • vojáški military; army; soldierly, soldierlike, soldier's

    vojáška akademija military academy
    vojáška blagajna war chest
    vojáška disciplina military discipline
    vojáška ekspedicija military expedition
    vojáški duhovnik (kurat) army chaplain, žargon sky pilot
    vojáški dobavitelj army contractor
    vojáški poklic military profession
    vojáška policija military police
    vojáška obveščevalna služba military intelligence service
    vojáška služba military service
    nesposoben za vojáško službo unfit for active service
    vojáške oblasti military authorities pl
    vojáški obveznik national service man
    splošna vojáška obveznost national service
    vojáški stan profession of arms
    vojáški pozdrav military salute
    vojáška šola military college
    vojáška sila, moč military power
    vojáški kazenski zakonik pravo military code
    vojáški službeni list army gazette
    oseba, ki se zaradi vestí upre vojáški službi conscientious objector
    sposoben za vojáško službo fit to serve, able-bodied, eligible for military service
    vojáški zapor military prison
    vojáška zdravstvena služba army medical service
    vojáška vozovnica soldier's reduced-rate railway ticket
    vojáška plača army pay
    splošna vojáška obveznost universal conscription, ZDA universal military training (krajšava: UMT)
    vojáški prestopek military offence
    vojáška izdaja, izdajstvo military treason
    vojáška znanost military science
  • zajádrati (-am) perf.

    1. navt. veleggiare, navigare a vela:
    pren. zajadrati v zakonski stan sposarsi

    2. aer. volare (con aliante)

    3. pren. muoversi lentamente; incedere
  • zakonsk|i2 [ó] (-a, -o) ehelich; Ehe- (mož der Ehemann, prepir der Ehestreit, die Ehestreitigkeit, der Ehekrach, svetovalec der Eheberater, tovariš der Ehepartner, dolžnost die Ehepflicht, posvetovalnica die Eheberatungsstelle, die Eheberatung, pravo das Eherecht, svetovanje die Eheberatung)
    zakonski drug der Ehegatte/ die Ehegattin, der / die Angetraute
    zakonski jarem das Ehejoch, das Joch der Ehe
    zakonska postelja das Ehebett, Doppelbett ➞ → zakonska zveza, zakonska skupnost, zakonski stan, zakonski zadržek
  • zakónski2 matrimonial, conjugal; married

    zakónski par married (ali wedded) couple
    zakónski stan married state, wedlock, conjugality
    zakónsko življenje married (ali wedded) life
    zakónski jarem (figurativno) yoke of marriage
    zakónski zadržki impediments pl (ali obstacles pl) to marriage
    zakónske dolžnosti conjugal duties pl
  • zakónski 2 conjugal, matrimonial

    zakonska dolžnost devoir moški spol conjugal
    zakonski par époux moški spol množine, couple moški spol, ménage moški spol
    mlad zakonski par jeune ménage
    zakonski prepir querelle ženski spol (ali scène ženski spol) de ménage
    zakonski stan (état moški spol de) mariage, vie ženski spol conjugale
    zakonska zveza union ženski spol conjugale
    zakonska zaobljuba vœu moški spol matrimonial
  • zakónski1 (-a -o) adj. (nanašajoč se na zakonsko zvezo) coniugale, matrimoniale; legittimo:
    zakonska sreča felicità coniugale
    zakonski drug coniuge, marito
    zakonski otrok figlio legittimo
    zakonska zveza matrimonio
    pren. srečno zajadrati v zakonski stan sposarsi
  • zakónski2 de matrimonio; conyugal

    zakonska dvojica matrimonio m
    zakonska postelja cama f de matrimonio, lecho m conyugal
    zakonski prepir disputa f doméstica, querella f conyugal
    zakonska sreča felicidad f conyugal
    zakonski stan matrimonio m
    zakonska vez (življenje) vínculo m (vida f) conyugal
  • zapustíti (-ím) | zapúščati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. abbandonare, lasciare, mollare; pog. piantare:
    zapustiti službo mollare il lavoro
    moči so ga zapustile le forze lo abbandonarono
    zapustiti deželo lasciare il paese
    žena je ob smrti zapustila dva otroka la moglie, morendo, lasciò due figli
    zapustiti premoženje sinu lasciare (in eredità) il patrimonio al figlio
    pren. zapustiti vse piantare baracca e burattini

    2. perdere, venir meno (a qcn.):
    razum, spomin, vid zapušča starega človeka l'intelletto, la memoria, la vista vengono meno con l'età avanzata

    3. šol. (zapuščati šolo, študije) abs. abbandonare

    4. uscire:
    zapustiti funkcijo uscire di carica
    zapustiti bolnico (biti odpuščen iz) essere dimesso dall'ospedale
    zapustiti boj uscire dalla mischia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sreča ga je zapustila la fortuna l'ha abbandonato
    zapustiti kolesnice starega uscire dal solito binario
    zapustiti posteljo guarire
    evf. zapustiti (ta) svet morire
    rel. zapustiti duhovni stan spretarsi, gettare la tonaca alle ortiche
    šport. zapustiti igrišče dichiarare, dare forfait
    voj. zapustiti položaj sloggiare
    pren. podgane zapuščajo ladjo i ratti abbandonano la nave
    živci ga zapuščajo non riesce più a controllarsi

    B) zapustíti se (-ím se) | zapúščati se (-am se) perf., imperf. refl. (zanemariti, zanemarjati se) trascurarsi, lasciarsi andare
  • ἀπο-καθίστημι NT ἀποκαθιστά(ν)ω 1. act. postavim zopet v prejšnji stan, popravljam, obnavljam, povračam. 2. pass. in intr. povračam se v prejšnje stanje; NT ὑγιής ozdravim, τινί vrnem se komu, pridem zopet h komu.
  • βάναυσος 2 [Et. iz βαύναυσος, βαῦνος peč, αὔω zakurim] ki se bavi z rokodelstvom, rokodelski, nizek, τέχνη rokodelstvo; ὁ β. rokodelec; τὸ βάναυσον rokodelski stan, rokodelstvo.
  • γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.
  • ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.
  • ἵστημι [Et. kor. sthā, iz σι-στη-μι, lat. sisto, sto (iz sthājō), slov. stojim, stati (iz stojati). – Obl. impf. ἵστην, fut. στήσω, aor. 1 ἔστησα, pass. praes. ἵσταμαι, impf. ἱστάμην, aor. ἐστάθην, fut. σταθήσομαι, adi. verb. στατός, στατέον; med. fut. στήσομαι, aor. ἐστησάμην, aor. 2 act. ἔστην, pf. ἕστηκα, plpf. εἱστήκειν in εἱστήκη, fut. 3 ἑστήξω, v pf. tudi krajše oblike ἕστᾰτον, ἕστᾰμευ, ἕστατε, ἕστᾰσι, plpf. ἕστᾰσαν, cj. ἑστῶ, opt. ἑσταίην, inf. ἑστάναι, pt. ἑστώς, -ῶσα, -ός, -ῶτος, -ώσης – ep. impf. act. iter. ἵστασκε, aor. 1 act. 3 pl. ἔστασαν, aor. 2, 1 sg. στῆν, 3 sg. iter. στάσκεν, 3 pl. ἔστᾰν, στᾰ́ν; cj. 2 sg. στήῃς, 3 sg. στήῃ, 1 pl. στήομεν, στέωμεν, στείομεν, 2 pl. στήετε, 3 pl. στέωσι, στήωσι, στείωσι, inf. στήμεναι, pf. ind. 2 pl. ἕστητε, imp. ἕστᾰθι, inf. ἑστάμεν(αι), pt. gen. ἑστᾰότος in ἑστεῶτος – ion. pr. act. 3 sg. ἱστᾷ, 3 pl. ἱστέασι, pass. 3 pl. ἱστέαται; impf. 3 pl. ἱστέατο, aor. 2 act. cj. στέωμεν, στέωσι, pf. 3 pl. κατεστάαται – poet. pr. imper. in impf. 2 sg. ἵστω]. I. act. 1. trans. (praes., impf., fut., aor. 1) a) postavljam τρόπαιον, τεῖχος, ἔγχος πρὸς κίονα; ἀγχί τινος postavljam, priženem blizu koga, uredim, postavim v bojni red στίχας, vzdignem λόγχας, naredim, postavim za kaj τύραννον, ὕπαρχον, σὲ κύριον τῶν τέκνων vrnem ti tvoje otroke; νόμον potrdim, utrdim NT, δικαιοσύνην uveljavim NT; b) storim, da se kaj vzdigne κῦμα, napravljam νεφέλας, vzdigujem κόνιν, začenjam, povzročam, vnemam ἔριν; μῆνιν (raz)jezim se, βοήν zaženem krik, χορούς prirejam ples, παννυχίδα obhajam nočno slovesnost, κτερίσματα prinašam žrtve, φυλόπιδα, μάχην začenjam, ὀρθὸν κρᾶτ' držim glavo pokoncu, οὖς vlečem na uho, τρίχας lasje mi vstajajo, se mi ježe; pass. ἀγορὴ ἵσταταί σφι skupščino imajo; c) ustavljam, zadržujem, oviram ἵππον, λαόν; ἡμιόνους, μύλην; πρόσωπον σπουδαίως zgrbančim čelo, naredim resen obraz, ὄμματα ἔστησεν oči so mu osteklenele, stemnilo se mu je pred očmi; νῆας izkrcam, zasidram; στῆσόν με ustavi me; d) tehtam, odtehtam, odmerim; pren. ἁμαρτίαν vštejem v greh. 2. intr. (aor. 2, pf., plpf., fut. 3) a) postavim se (kam), ustavim se, stopim, pristopim; pf. postavil sem se, stojim, ἐς ἀρχήν zasedel sem prestol α.) stopim, postavim se komu nasproti τινὶ πρόμαχος, κατά τινος, πρός τινα; β.) sem, bivam v gotovem stanju (= εἶναι) ποῦ τύχης, ἐς ὀρθόν sem srečen, ἵν' ἕσταμεν χρείας ker smo v tako žalostnem stanju, ἐπὶ παντί τῳ χρείας ἵσταμένῳ vselej, kadar mu pride kakšna potreba, τὰ νῦν ἑστῶτ' οἰκτρὰ ἡμῖν sedanje razmere so za nas (pre)žalostne; γ.) vstanem βάθρων, dvignem se κῦμα, nastopim, začenjam se φύλοπις, μάχη, μείς, ἱστάμενος μήν začetek meseca (= prvih devet dni meseca), ἔαρος ἱσταμένου v začetku pomladi: Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidi na čast stati pokoncu, πρὸς αἰσχρὰ πράγματα bavim se s slabimi dejanji (vdajam se), τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stali pokoncu, so se ježili, κρημνοὶ ἕστασαν so moleli, štrleli kvišku; δ.) ustavim se, vzdržim naskok, ἐμποδών τινι sem komu na poti, oviram koga; b) obstanem, stojim pri miru, mirujem, δοῦυρα ἐν γαίῃ obtiče v zemlji; s pt. neham; τινί, ἔν τινι držim se česa, vztrajam pri čem. II. med. postavljam sebi (zase) τρόπαιου, začenjam (zase) πόλεμον, μάχην; urejam, uvajam, dajem ἤθεα καὶ νόμους.
  • κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.