Franja

vdóvski

vdovski stan viudez f

vdovstv|o srednji spol (-a …) die Witwenschaft; (vdovski stan) der Witwenstand

vitešk|i (-a, -o) Ritter- (grad die Ritterburg, oklep die Ritterrüstung, roman der Ritterroman, turnir das Ritterkampfspiel, dvorana der Rittersaal); obnašanje: ritterlich
viteški križ odlikovanje: das Ritterkreuz
viteški stan der Ritterstand
povzdigniti v viteški stan zum Ritter schlagen
podelitev viteške časti der Ritterschlag

víteški chivalrous; chivalric; figurativno gallant

podelitev víteške časti accolade
víteški roman cloak-and-sword novel
víteški stan chivalry

víteški de(s) chevalier(s), chevaleresque , figurativno galant, courtois

viteška doba époque ženski spol de la chevalerie
viteška dvorana salle ženski spol des chevaliers
viteški grad château fort (de chevalier), manoir féodal
viteški križec croix ženski spol de chevalier
viteški nemški red (zgodovina) Ordre Teutonique, (ordre moški spol des) Chevaliers Teutoniques
viteški red (odlikovanje) ordre moški spol de chevalerie
viteški roman roman moški spol de chevalerie
viteški stan dignité ženski spol de chevalier, chevalerie ženski spol
viteško de façon chevaleresque, en galant homme, galamment, courtoisement

víteški de caballero, caballeresco, caballeroso

viteška doba época f caballeresca, época feudal
viteška dolžnost deber m de caballero; caballerosidad f
viteška dvorana sala f de los caballeros
viteški grad castillo m feudal
viteški križec cruz f de caballero
viteški nemški red (hist) Orden f Teutónica
viteški red (odlikovanje) orden f de caballería, orden f militar
viteški roman libro m de caballerías
viteški stan los caballeros; orden f de caballería

vojáški military; army; soldierly, soldierlike, soldier's

vojáška akademija military academy
vojáška blagajna war chest
vojáška disciplina military discipline
vojáška ekspedicija military expedition
vojáški duhovnik (kurat) army chaplain, žargon sky pilot
vojáški dobavitelj army contractor
vojáški poklic military profession
vojáška policija military police
vojáška obveščevalna služba military intelligence service
vojáška služba military service
nesposoben za vojáško službo unfit for active service
vojáške oblasti military authorities pl
vojáški obveznik national service man
splošna vojáška obveznost national service
vojáški stan profession of arms
vojáški pozdrav military salute
vojáška šola military college
vojáška sila, moč military power
vojáški kazenski zakonik pravo military code
vojáški službeni list army gazette
oseba, ki se zaradi vestí upre vojáški službi conscientious objector
sposoben za vojáško službo fit to serve, able-bodied, eligible for military service
vojáški zapor military prison
vojáška zdravstvena služba army medical service
vojáška vozovnica soldier's reduced-rate railway ticket
vojáška plača army pay
splošna vojáška obveznost universal conscription, ZDA universal military training (krajšava: UMT)
vojáški prestopek military offence
vojáška izdaja, izdajstvo military treason
vojáška znanost military science

zajádrati (-am) perf.

1. navt. veleggiare, navigare a vela:
pren. zajadrati v zakonski stan sposarsi

2. aer. volare (con aliante)

3. pren. muoversi lentamente; incedere

zakonsk|i² [ó] (-a, -o) ehelich; Ehe- (mož der Ehemann, prepir der Ehestreit, die Ehestreitigkeit, der Ehekrach, svetovalec der Eheberater, tovariš der Ehepartner, dolžnost die Ehepflicht, posvetovalnica die Eheberatungsstelle, die Eheberatung, pravo das Eherecht, svetovanje die Eheberatung)
zakonski drug der Ehegatte/ die Ehegattin, der / die Angetraute
zakonski jarem das Ehejoch, das Joch der Ehe
zakonska postelja das Ehebett, Doppelbett ➞ → zakonska zveza, zakonska skupnost, zakonski stan, zakonski zadržek

zakónski² matrimonial, conjugal; married

zakónski par married (ali wedded) couple
zakónski stan married state, wedlock, conjugality
zakónsko življenje married (ali wedded) life
zakónski jarem (figurativno) yoke of marriage
zakónski zadržki impediments pl (ali obstacles pl) to marriage
zakónske dolžnosti conjugal duties pl

zakónski 2 conjugal, matrimonial

zakonska dolžnost devoir moški spol conjugal
zakonski par époux moški spol množine, couple moški spol, ménage moški spol
mlad zakonski par jeune ménage
zakonski prepir querelle ženski spol (ali scène ženski spol) de ménage
zakonski stan (état moški spol de) mariage, vie ženski spol conjugale
zakonska zveza union ženski spol conjugale
zakonska zaobljuba vœu moški spol matrimonial

zakónski¹ (-a -o) adj. (nanašajoč se na zakonsko zvezo) coniugale, matrimoniale; legittimo:
zakonska sreča felicità coniugale
zakonski drug coniuge, marito
zakonski otrok figlio legittimo
zakonska zveza matrimonio
pren. srečno zajadrati v zakonski stan sposarsi

zakónski² de matrimonio; conyugal

zakonska dvojica matrimonio m
zakonska postelja cama f de matrimonio, lecho m conyugal
zakonski prepir disputa f doméstica, querella f conyugal
zakonska sreča felicidad f conyugal
zakonski stan matrimonio m
zakonska vez (življenje) vínculo m (vida f) conyugal

zapustíti (-ím) | zapúščati (-am)

A) perf., imperf.

1. abbandonare, lasciare, mollare; pog. piantare:
zapustiti službo mollare il lavoro
moči so ga zapustile le forze lo abbandonarono
zapustiti deželo lasciare il paese
žena je ob smrti zapustila dva otroka la moglie, morendo, lasciò due figli
zapustiti premoženje sinu lasciare (in eredità) il patrimonio al figlio
pren. zapustiti vse piantare baracca e burattini

2. perdere, venir meno (a qcn.):
razum, spomin, vid zapušča starega človeka l'intelletto, la memoria, la vista vengono meno con l'età avanzata

3. šol. (zapuščati šolo, študije) abs. abbandonare

4. uscire:
zapustiti funkcijo uscire di carica
zapustiti bolnico (biti odpuščen iz) essere dimesso dall'ospedale
zapustiti boj uscire dalla mischia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sreča ga je zapustila la fortuna l'ha abbandonato
zapustiti kolesnice starega uscire dal solito binario
zapustiti posteljo guarire
evf. zapustiti (ta) svet morire
rel. zapustiti duhovni stan spretarsi, gettare la tonaca alle ortiche
šport. zapustiti igrišče dichiarare, dare forfait
voj. zapustiti položaj sloggiare
pren. podgane zapuščajo ladjo i ratti abbandonano la nave
živci ga zapuščajo non riesce più a controllarsi

B) zapustíti se (-ím se) | zapúščati se (-am se) perf., imperf. refl. (zanemariti, zanemarjati se) trascurarsi, lasciarsi andare

ἀπο-καθίστημι NT ἀποκαθιστά(ν)ω 1. act. postavim zopet v prejšnji stan, popravljam, obnavljam, povračam. 2. pass. in intr. povračam se v prejšnje stanje; NT ὑγιής ozdravim, τινί vrnem se komu, pridem zopet h komu.

βάναυσος 2 [Et. iz βαύναυσος, βαῦνος peč, αὔω zakurim] ki se bavi z rokodelstvom, rokodelski, nizek, τέχνη rokodelstvo; ὁ β. rokodelec; τὸ βάναυσον rokodelski stan, rokodelstvo.

γένος, ους, τό (γίγνομαι, lat. genus) I. abstraktno: rojstvo, rod, sorodstvo; pos. visoki, plemeniti rod, plemstvo, pokolenje; ἐν γένει εἰμί τινι sem v (so)rodu s kom, οἱ ἐν γένει sorodniki. II. konkretno: kar se je rodilo ali nastalo: 1. dete, otrok, potomec; pl. potomstvo, potomci. 2. družina, rodbina, rodovina, obitelj. 3. pleme, rod, sorodniki; domovina; prebivalstvo, narod; γένει ὕστερος mlajši. 4. vrsta, rod; pri živalih: pleme, pasma; naravni spol, število, stan. 5. človeški rod, generacija, doba, vek.

ἦθος, ους, τό [Et. poleg ἔθος, gl. ἔθω] 1. a) navadno bivališče, stanovanje, sedež; b) dežela, domovina, stan, mesto; pri živalih: hlev, staja, svinjak, pašnik. 2. navada, šega, običaj. 3. značaj, mišljenje, življenski nazori.

ἵστημι [Et. kor. sthā, iz σι-στη-μι, lat. sisto, sto (iz sthājō), slov. stojim, stati (iz stojati). – Obl. impf. ἵστην, fut. στήσω, aor. 1 ἔστησα, pass. praes. ἵσταμαι, impf. ἱστάμην, aor. ἐστάθην, fut. σταθήσομαι, adi. verb. στατός, στατέον; med. fut. στήσομαι, aor. ἐστησάμην, aor. 2 act. ἔστην, pf. ἕστηκα, plpf. εἱστήκειν in εἱστήκη, fut. 3 ἑστήξω, v pf. tudi krajše oblike ἕστᾰτον, ἕστᾰμευ, ἕστατε, ἕστᾰσι, plpf. ἕστᾰσαν, cj. ἑστῶ, opt. ἑσταίην, inf. ἑστάναι, pt. ἑστώς, -ῶσα, -ός, -ῶτος, -ώσης – ep. impf. act. iter. ἵστασκε, aor. 1 act. 3 pl. ἔστασαν, aor. 2, 1 sg. στῆν, 3 sg. iter. στάσκεν, 3 pl. ἔστᾰν, στᾰ́ν; cj. 2 sg. στήῃς, 3 sg. στήῃ, 1 pl. στήομεν, στέωμεν, στείομεν, 2 pl. στήετε, 3 pl. στέωσι, στήωσι, στείωσι, inf. στήμεναι, pf. ind. 2 pl. ἕστητε, imp. ἕστᾰθι, inf. ἑστάμεν(αι), pt. gen. ἑστᾰότος in ἑστεῶτος – ion. pr. act. 3 sg. ἱστᾷ, 3 pl. ἱστέασι, pass. 3 pl. ἱστέαται; impf. 3 pl. ἱστέατο, aor. 2 act. cj. στέωμεν, στέωσι, pf. 3 pl. κατεστάαται – poet. pr. imper. in impf. 2 sg. ἵστω]. I. act. 1. trans. (praes., impf., fut., aor. 1) a) postavljam τρόπαιον, τεῖχος, ἔγχος πρὸς κίονα; ἀγχί τινος postavljam, priženem blizu koga, uredim, postavim v bojni red στίχας, vzdignem λόγχας, naredim, postavim za kaj τύραννον, ὕπαρχον, σὲ κύριον τῶν τέκνων vrnem ti tvoje otroke; νόμον potrdim, utrdim NT, δικαιοσύνην uveljavim NT; b) storim, da se kaj vzdigne κῦμα, napravljam νεφέλας, vzdigujem κόνιν, začenjam, povzročam, vnemam ἔριν; μῆνιν (raz)jezim se, βοήν zaženem krik, χορούς prirejam ples, παννυχίδα obhajam nočno slovesnost, κτερίσματα prinašam žrtve, φυλόπιδα, μάχην začenjam, ὀρθὸν κρᾶτ' držim glavo pokoncu, οὖς vlečem na uho, τρίχας lasje mi vstajajo, se mi ježe; pass. ἀγορὴ ἵσταταί σφι skupščino imajo; c) ustavljam, zadržujem, oviram ἵππον, λαόν; ἡμιόνους, μύλην; πρόσωπον σπουδαίως zgrbančim čelo, naredim resen obraz, ὄμματα ἔστησεν oči so mu osteklenele, stemnilo se mu je pred očmi; νῆας izkrcam, zasidram; στῆσόν με ustavi me; d) tehtam, odtehtam, odmerim; pren. ἁμαρτίαν vštejem v greh. 2. intr. (aor. 2, pf., plpf., fut. 3) a) postavim se (kam), ustavim se, stopim, pristopim; pf. postavil sem se, stojim, ἐς ἀρχήν zasedel sem prestol α.) stopim, postavim se komu nasproti τινὶ πρόμαχος, κατά τινος, πρός τινα; β.) sem, bivam v gotovem stanju (= εἶναι) ποῦ τύχης, ἐς ὀρθόν sem srečen, ἵν' ἕσταμεν χρείας ker smo v tako žalostnem stanju, ἐπὶ παντί τῳ χρείας ἵσταμένῳ vselej, kadar mu pride kakšna potreba, τὰ νῦν ἑστῶτ' οἰκτρὰ ἡμῖν sedanje razmere so za nas (pre)žalostne; γ.) vstanem βάθρων, dvignem se κῦμα, nastopim, začenjam se φύλοπις, μάχη, μείς, ἱστάμενος μήν začetek meseca (= prvih devet dni meseca), ἔαρος ἱσταμένου v začetku pomladi: Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidi na čast stati pokoncu, πρὸς αἰσχρὰ πράγματα bavim se s slabimi dejanji (vdajam se), τρίχες ὀρθαὶ ἔσταν lasje so stali pokoncu, so se ježili, κρημνοὶ ἕστασαν so moleli, štrleli kvišku; δ.) ustavim se, vzdržim naskok, ἐμποδών τινι sem komu na poti, oviram koga; b) obstanem, stojim pri miru, mirujem, δοῦυρα ἐν γαίῃ obtiče v zemlji; s pt. neham; τινί, ἔν τινι držim se česa, vztrajam pri čem. II. med. postavljam sebi (zase) τρόπαιου, začenjam (zase) πόλεμον, μάχην; urejam, uvajam, dajem ἤθεα καὶ νόμους.

κῡ́ριος 3 in 2 (κῦρος) 1. adi. a) o stvareh: ki ima popolno ali dejansko veljavo, pravomočen, veljaven δίκαι, določen, dogovorjen, napovedan ἡμέρα, pristojen, spodoben τάφος; b) o osebah: ki ima pravico, popolno oblast ali moč nad čim, močen, mogočen, vpliven, gospodujoč, upravičen, κύριός εἰμί τινος imam pravico (moč, oblast), morem, imam v oblasti, οὐκ ἔσεσθε κύριοι καταλῦσαι ne bodete mogli, κύριός εἰμι τῆς καταλύσεως odločitev o miru je v mojih rokah, κύριόν σε ἵστημι τῶν τέκνων vrnem ti otroke, κύριος καθίσταμαι imam oblast, vladam, smem. 2. subst. ὁ κύριος gospod(ar), vladar, Gospod ali Kristus, mož, soprog; ἡ κυρία razpolaganje τινός, gospodarica, gospa, redna narodna skupščina; τὸ κύριον zakonita oblast, odredba; pl. zakoni τῆς γῆς, vlada; τὰ κυριώτατα najglavnejše, glavni stan (kjer stanuje poveljnik). 3. adv. κυρίως veljavno, natančno, po pravici.