Franja

níz (-a) m

1. filo:
niz biserov filo di perle

2. (vrsta, linija) fila; sequenza:
stavek je niz besed la frase è una sequenza di parole

3. (množina) serie; gamma; filza; sfilza, sequela:
niz biserov una filza di perle

4. šport. set
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
niz podatkov serie di dati
inform. niz podatkov archivio dati
izhodni, vhodni niz podatkov archivio dati d'ingresso, d'uscita
mat. niz točk serie di punti

5. lingv., inform. stringa

nōn, stlat. noenum ali noenu (sklop iz *nĕ + *oinom > n'oinom > noenum, nōn) ne

I.

1. prosta nikalnica: noenum rumores ponebat ante salutem Enn., noenu decet mussare Enn.; kadar non zanika cel stavek, stoji pred določnim glag.: non est ita Ci., praeterita mutare non possumus Ci., ad classem remissus non est N.; kadar zanika posamezen pojem, pa pred njim samim: tanta, non insolentia, sed immanitas Ci., non vi, sed voluntate N., poteras has horas non perdere Plin. iun. — Posebne zveze:
a) s posamezno besedo se non včasih spoji v en pojem, s katerim se rahleje izrazi nasprotje: non corpus Ci. „netelo“, non sutor H. „nečevljar“, non homo (pesn.) = nemo H., non orator „negovornik“, non agendi fastidium Q. mržnja do nedelavnosti, non possessor, non dominus Dig. „neposestnik“, „negospodar“; non nollem (= vellem) Ci., non defuit (= adfuit) N., homo non aptissimus ad iocandum Ci. ne kaj (ne posebno) spreten, homo non beatissimus N. nikakor ne prav premožen, ne posebno premožen, non male Pl., non malum Ter., non minime Ci. nikakor ne malo, prav zelo, veliko, non omnis L. nobeden, non digna ferre V. „kar nikakor ni dostojno“ = „kar je nedostojno“. Kadar non stoji pred sestavljenimi nikalnicami, jih rahlo potrjuje, kadar pa stoji za njimi, jih krepko potrjuje (litota): non nihil Ci. nekaj, nekoliko, non nemo Ci. = marsikdo, non nulli Ci. idr. = nekateri, non numquam Ci. idr. = nekaterikrat, včasih, kdaj non nisi Ci. = le; toda: nihil … non fecit Ci. vse je storil, nemo eum non amavit Ci. = vsakdo ga je ljubil, vsi so ga ljubili, numquam … non Ci. = vedno, vselej, nusquam … non Plin. = povsod (prim. nonnusquam).
b) unus … non (= ne unus quidem) ne eden (ne), niti eden (ne): quo (sc. versu) aiebat unum versum inveniri non posse meliorem Sen. rh., unus enim vir Numantinus non fuit, qui in catenis duceretur Fl.
c) non ita, non tam Ci. ne prav, ne ravno, ne posebno, non fere Ci. ne ravno, non vero Ci. zares (resnično, v resnici, dejansko) ne.
d) non modo (non solum) … sed etiam (sed quoque, sed et) Ci. idr. ali non tantum … sed (etiam) Q. ne samo (ne le) … ampak tudi (ampak celo), non modo (non solum) non … sed etiam (sed ne … quidem) Ci. idr. ne le ne … ampak celo (ampak niti … ne); kadar stoji v drugem členu ne … quidem, včasih v prvem členu pogrešamo drugi non: mihi non modo irasci, sed ne dolere quidem licet Ci.
e) non si L. tudi ne če (ko).
f) zveze non quod, non quo, non quin, non possum non, non possum quin gl. pod quod, quo, quin, possum.
g) non (brez et, ac) v nasprotjih = in ne, a ne, ne pa, kadar se zanikuje nasprotje tega, kar je bilo v predhodni misli izrečeno trdilno; s tem se predhodna poved toliko bolj podkrepi: latrant oratores, non loquuntur Ci., ut Catonem, non me loqui existimem Ci. Nasprotno pa se uporablja et non, ac non, et non (ac non) potius a ne, toda ne, kadar pisec ugovarja in se ozira na kako izrečeno ali le namišljeno mnenje ter iz tega ugovora na vso moč poudarja nikalnico: cum item ab hostibus constanter ac non timide pugnaretur C. a ne morda strahopetno (kakor je bilo pričakovati), quasi vero esset Diogenes Cynicus mortuus et non divini hominis Africani mors honestaretur Ci., quis denique ita aspexit (sc. Catilinam) ut perditum civem ac non potius ut importunissimum hostem? Ci. Poleg tega stoji et non, ac non ali samo non (ne pa neque), tudi če ni nasprotja, kadar hoče pisec nikalnico krepkeje poudariti ali, če je nikalnica s kako besedo združena v en pojem: Caesar … proelio non lacessit et eo die tabernacula statui passus non est C., habebit igitur linguam deus et non loquetur Ci. in vendar ne bo govoril, huius generis breve et non difficile (= facile) praeceptum est Ci.; neque (nec) sploh ne druži nasprotij, marveč pomeni le, da nekaj ni hkrati združeno z drugim, nekaj, kar bi samo po sebi z njim lahko bilo združeno: habet amatores nec imitatores Q. ne pa obenem posnemalcev.
h) nec (neque) non = et, etiam: Ci., N., V., O., nec non et: Varr., Plin., Suet., Iust. ali nec (neque) non etiam: Varr., Suet. = in tudi.

2. čeprav je non nikalnica v povednih stavkih, jo pesniki uporabljajo tudi v zahtevnih stavkih za nē, kadar je nikalnica s posamezno besedo združena v en pojem ali če se kaj krepkeje prepoveduje: non ancilla tuum iecur ulceret ulla (non ulla = nulla) H., non visas Ter., non petito O.; tako tudi v želelnem stavku: utinam non coëgisset Cu.

3. v vprašalnih stavkih = nōnne pomeni, da se pričakuje trdilen odgovor, in pogosto hkrati izraža, da česa ni ali da se kaj ne godi: Ter., si te rogaro, non mihi respondebis? Ci., non frigus, non famem bestiae patiuntur? Ci., non fugis hinc praeceps? V., non in casis ritu pastorum agrestiumque habitare est satius … quam … ? L.

4. s poudarkom izključuje koga ali kaj = kaj šele: vix mehercle servis hoc eum suis, non (= nedum) vobis probaturum arbitror Ci. —

II. non (v odgovoru) ne: Ter. idr., in quibus (sc. diiunctionibus) aut etiam (da) aut non (ne) respondere Ci., aut etiam aut non poneretur Ci. ali da ali ne; tak odgovor je treba večinoma v mislih dopolniti: dic mihi, Damoeta, cuium pecus? an Meliboei? Non (sc. Meliboei), verum Aegonis V. — Pomni:

1. pred nec … nec obdrži non svojo nikalno moč: non tulit populus patris lacrimas nec ipsius L.

2. zanikanje se nadaljuje z aut = tudi ne, niti ne: non me tibi Troia externum tulit aut cruor hic de stipite manat V.

3. pogosto v anafori non … non … = neque … neque … niti … niti … : qui eius civitatis non leges non instituta, non mores non iura noritis Ci.

nūntiō (stlat. nōntiō) -āre -āvī -ātum (nūntius)

1. ustno kaj novega prinesti (prinašati), naznaniti (naznanjati), oznaniti (oznanjati), na znanje da(ja)ti, oglasiti (oglašati), razglasiti (razglašati), javiti (javljati), najaviti (najavljati), navesti (navajati), vest (novico, sporočilo) prinesti (prinašati), sporočiti (sporočati) (nikdar o poročilih kakega zgodovinopisca); abs.: bene nuntias Ter. dobro vest prinašaš. V raznih skladih: ea res per fugitivos hostibus nuntiatur C. Smer se izraža z acc. ali z in z acc.: haec nuntiant domum Albani L., ocisso Sex. Roscio quis primus Ameriam nuntiat? Ci., Pompeio in hortos nuntiavit Ci., eadem et in Asiam Antigono per epistolas nuntiat Iust.; z ad: quae nuntiare hinc te volo in patriam ad patrem Pl. Dopolnilo
a) v acc.: multam salutem Pl., eius verbis salutem tibi nuntio Ci. ep. pozdravljam te v njegovem imenu, sensus vera nuntiat Ci., n. victoriam L., alicui bellum L. napovedati, horas Mart.; v pass.: prodigia quoque alia visa eo anno Romae sunt, alia nuntiata L., initia vigilarum per centurionem nuntiari T.; v abs. abl.: hac pugnā nuntiatā, hoc proelio nuntiato C.
b) z de: libertus de morte uxoris nuntiavit Ci., n. de exitu, de futura victoria Suet.
c) stavek z ACI: S., L. idr., qui ei nuntiaret eius filium vivere Ci., equites … ad Caesarem venerunt, qui nuntiarent … coorta tempestate prope omnes naves afflictas … esse C., de servis suis, quem habuit fidelissimum, ad regem misit, ut nuntiaret suis verbis adversarios eius in fuga esse N., nuntians centurio factum esse, quod imperasset T.; v pass. z NCI: adesse eius equites falso nuntiabantur C., oppugnata domus C. Caesaris per multas noctis horas nuntiabatur Ci., modo nuntiatus est Silius Italicus in Neapolitano suo inedia finisse vitam Plin. iun.; v pass. z ACI (brezos.): nuntiatur piratarum naves esse in portu Ci. ep., Romam erat nuntiatum fugisse Antonium Ci. ep., nuntiatum est vim mihi parari S., nuntiatum est murum portasque de caelo tactas L.; le poklas. z inf.: nuntiat patri abicere spem et uti necessitate T.
d) z zahtevnim stavkom: nuntiavit Pisoni, Romam ad dicendam causam veniret T. da naj pride, iubet nuntiari miserae, dicendam ad causam postero die adesset T., nuntiate, ut prodeat foras Pl., ferunt nuntiatum Simonidi, ut prodiret Ci., nuntiant decemviris, ut omni ope ab seditione milites contineant L., qui nuntiarent, ne hostes proelio lacesserent C.
e) z odvisnim vprašalnim stavkom: abi nunciam intro atque illa si iam laverit, mihi nuntia Ter., propere sibi nuntiaret, num … undique obsideretur N. — V abs. abl.: quo mortuo nuntiato Ci.; tudi samo nuntiato: ne ibi quidem nuntiato, quo pergerent L.; z ACI: nuntiato regem Artaxiam Armeniis a Germanico datum T. ob novici, ko je prišla vest.

2. oblastem naznaniti (naznanjati), ovaditi (ovajati), prijaviti (prijavljati) npr. posestva brez gospodarjev, ki naj pripadejo državni zakladnici (državnemu skladu): causam pecuniae fisco, bona Icti. ali v našo škodo zgrajeno novo stavbo, od tod tudi = ugovarjati, oporekati: opus novum n. Icti.

objékten (-tna -o) adj. dell'oggetto, oggettivo, oggettuale:
lingv. objektni stavek subordinata oggettiva
um. objektna umetnost arte oggettuale

objektn|i [é] (-a, -o) Objekt- (stavek der Objektsatz, mizica der Objekttisch)

odvisen dependent (od on); subordinate

odvisni stavek subordinate clause
odvisni govor gramatika indirect speech
biti odvisen od to depend upon, to be subject (ali subordinate) to
to je odvisno od... that depends upon...

odvísen dépendant de quelque chose, de quelqu'un, tributaire de

odvisen biti dépendre de quelqu'un, de quelque chose; (pogojen) conditionné par
medsebojno odvisni interdépendants
odvisen stavek proposition ženski spol subordonnée
samo od vas je odvisno il ne dépend que de vous, il ne tient qu'à vous
od nikogar ne biti odvisen être indépendant, ne dépendre de personne
biti popolnoma odvisen être entièrement à la merci de quelqu'un, de quelque chose
biti odvisen od koga être dépendant de quelqu'un, dépendre de quelqu'un, être dans (ali sous) la dépendance (ali sous la coupe) de quelqu'un

odvísen (-sna -o) adj.

1. odvisen od dipendente da:
biti gospodarsko odvisen od dipendere economicamente da
vse je odvisno od sreče tutto dipende dalla fortuna

2. subordinato, soggetto:
žena je bila včasih odvisna od moža la moglie era prima soggetta al marito
mat. odvisna spremenljivka variabile dipendente
lingv. odvisni govor discorso indiretto
odvisni stavek (proposizione) subordinata
odvisni skloni casi obliqui
ekon. odvisni stroški costi variabili

3. (zasvojen) dipendente:
odvisen od alkohola alcoldipendente
odvisen od droge tossicodipendente
odvisen od zdravil farmacodipendente

odvísen dependiente (od de) ; (pogojèn) condicionado

biti odvisen depender (od de), estar condicionado por
medsebojno odvisni interdependientes
odvisni stavek proposición f (ali oración f) subordinada
od njega je odvisno de él depende
od nikogar ne biti odvisen ser independiente

optativo

cláusula (oración) optativa želelni stavek
(modo) optativo optativ, želelnik

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

osebek samostalnik
1. pogosto v množini, biologija (organizem) ▸ egyedEvolucijo omogoča velika raznolikost med osebki iste vrste. ▸ Az evolúciót az egyazon fajhoz tartozó egyedek közötti nagyfokú változatosság teszi lehetővé.
Brez hrane lahko odrasel osebek preživi tudi eno leto. ▸ Egy felnőtt egyed akár egy évig is életben maradhat táplálék nélkül.

2. lahko izraža negativen odnos (oseba) ▸ alak [samo za moške] ▸ szerzetČe ti morda ne zaupajo, se potrudi in razkrij, da si zaupanja vreden osebek. ▸ Ha esetleg nem bíznak benned, tegyél erőfeszítéseket annak kimutatására, hogy megbízható alak vagy.
Domneval bi, da tak osebek nima dokončane niti osnovne šole, v javnosti pa nastopa, kot da bi imel v žepu najmanj tri fakultete. ▸ Feltételezem, hogy az ilyen alak még az általános iskolát sem végezte el, miközben a nyilvánosság előtt úgy viselkedik, mintha legalább három diplomája volna.

3. jezikoslovje (stavčni člen) ▸ alanyStavek ima lahko samo en osebek. ▸ Egy mondatban csak egy alany lehet.
Kot vidimo iz tega primera, osebek stoji na koncu stavka. ▸ Ahogy ebből a példából láthatjuk, az alany a mondat végén áll.
Povezane iztočnice: sestavljeni osebek, slovnični osebek

ozirálen gramatika relative

ozirálni stavek (zaimek) relative clause (pronoun)

ozirálen (-lna -o) adj. lingv. relativo:
oziralni stavek, odvisnik subordinata relativa
oziralni zaimek pronome relativo

oziraln|i (-a, -o) slovnično: Relativ- (stavek der Relativsatz, zaimek das Relativpronomen)

participial, e, aux [-sipjal, pjo] adjectif deležniški

(proposition féminin) participiale féminin deležniški stavek

participn|i (-a, -o) Partizipial- (stavek der Partizipialsatz)

partie [parti] féminin del; vloga (tudi théâtre); stranka; partija; igra; izlet; commerce knjigovodstvo; stroka, doména, specialnost; pluriel spolni organi

en partie deloma
en grande partie večidel
pour la plus grande partie večinoma, večidel
en deux, plusieurs parties dvo-, večdelen
partie adverse (juridique) nasprotna stranka (v pravdi)
partie arrière, devant, inférieure, supérieure zadnji, srednji, spodnji, zgornji del
parties belligérantes vojskujoče se sile
partie de campagne izlet na deželo
partie civile zasebni tožnik
partie constituante sestavni del
partie constitutive, intégrante bistven sestavni del
partie contractante pogodbena stranka, pogodbenik
partie du discours (grammaire) besedna vrsta
partie intéressée prizadeta, udeležena stranka
parties pluriel (naturelles, sexuelles, génitales) spolni organi
partie plaidante, au procès pravdna stranka
partie prenante (s)prejemnik
partie publique državni pravdnik
partie de revanche revanšna igra
partie simultanée (šah) simultanka
coup masculin de partie odločilen vzetek, met, udarec (v igri)
tenue féminin des livres en partie simple, double enostavno, dvojno knjigovodstvo
avoir affaire à forte partie imeti posla z močnim nasprotnikom
connaître sa partie poznati svojo stroko
se constituer, se porter partie civile nastopiti kot (zasebna) tožeča stranka, kot tožnik; (poleg kazni) zahtevati odškodnino za povzročeno škodo pri prestopku
il vous donne la partie belle on je uslužen do vas, vam gre na roko, vam olajšuje stvar
être de la partie biti zraven; sodelovati
être juge et partie biti sodnik v stvari, v kateri smo tudi sami prizadeti
la chimie n'est pas ma partie kemija ni moja stroka, domena
faire partie de spadati k, biti del (česa)
faire les parties (grammaire) konstruirati (stavek)
gagner, perdre la partie dobiti, izgubiti partijo (igre)
prendre quelqu'un à partie napasti koga, (sodno) tožiti koga
quitter, abandonner la partie opustiti igro; odnehati
tenir la partie ne odnehati

podréden subordonné

podreden (odvisen) stavek proposition ženski spol subordonnée
podredni veznik conjonction ženski spol de subordination

podréden (-dna -o) adj. lingv. ipotattico, subordinativo, subordinato:
podredni stavek proposizione subordinata
podredni veznik congiunzione subordinativa