Franja

prägen vtisniti, vtiskovati (tudi Technik, Typographie); Münzen: kovati, skovati; figurativ Worte: skovati, ustvariti; das Verhalten, den Charakter: oblikovati, zaznamovati, dati pečat (čemu); ins Gedächtnis prägen vtisniti v spomin (sich se)

preodlíčen (-čna -o) adj.

1. bellissimo, perfetto:
preodličen spomin memoria di ferro

2. illustre, egregio:
preodlična gospoda illustri, egregi signori

prikli|cati (-čem) herbeirufen, heranrufen, iz hiše: herausrufen, z žvižganjem: herbeipfeifen, heranpfeifen, z zvonjenjem: herausläuten, herausklingeln, herbeiklingeln, z mahanjem: herbeiwinken, s ploskanjem - v gledališču: herausklatschen, hervorjubeln; figurativno kak dogodek: herbeireden, heraufbeschwören, herbeiwünschen
priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen, sich besinnen auf, ponovno: ins Gedächtnis zurückrufen
priklicati v zavest [bewußtmachen] bewusst machen
(ponovno [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen)
priklicati v življenje ins Leben rufen

priklícati (-klíčem) perf.

1. richiamare, chiamare:
hrup je priklical sosede il fracasso richiamò i vicini

2. pren. provocare, suscitare, promuovere:
priklicati nesrečo provocare una disgrazia, attirare la disgrazia
naravna bogastva so priklicala hiter gospodarski razvoj le risorse naturali promossero un rapido sviluppo economico

3. pren. (ri)evocare; risuscitare:
priklicati v spomin preteklost evocare il passato
(spet) priklicati v življenje risuscitare, far rinvenire
priklicati v življenje reforme introdurre, avviare riforme
priklicati v življenje časopis, revijo iniziare la pubblicazione di un giornale, di una rivista

print² [print]

1. prehodni glagol
tiskati, dati v tisk, natisniti; odtisniti, potiskati; pisati s tiskanimi črkami; vtisniti (on ; žig)
pustiti sled (on)
natiskati vzorec (in v)
vtisniti (on s.o.'s mind komu v spomin)
pustiti sled, odtis; phot kopirati (off, out)
kalupiti (npr. maslo)

2. neprehodni glagol
tiskati, izdajati knjige itd.; biti v tisku (the book is printing knjiga je v tisku)

printed form tiskan formular
printed matter tiskovine
printed goods tiskanine (blago)
printed characters tiskane črke

prō-do -ere -didī -ditum (prō in dare)

I. „dalje, naprej da(ja)ti“

1. nadaljevati, podaljš(ev)ati: vitam Pl., genus a sanguine Teucri prodere V. razmnožiti.

2. preložiti (prelagati), odložiti (odlagati): diem Ca. ap. Fest., porro diem Luc. Ap. Non., diem nuptiis Ter.

3. izročiti (izročati), zapustiti (zapuščati), predati (predajati): auspicia suis posteris prodiderunt Ci., ius imaginis ad memoriam … prodendae Ci., regnum a Tantalo proditum Ci.

4. ustno ali pis(me)no izročiti (izročati), v ustni ali pisni obliki zapustiti (zapuščati):
a) de Magonis interitu duplex memoria prodita est N. se je ohranilo dvojno poročilo, sta se ohranili dve verziji zgodbe, locus prodit memoriam C. ohranja (širi, varuje) spomin, prodere exercitus memoriam C., multos deerasse memoria prodidit Col. ohranilo se je izročilo, da …
b) memoriā proditum est po izročilu je ohranjeno (je ohranjena bajka, (po)vest), izročilo pravi (navaja), pripoveduje se, zapisano je: quos natos in insula ipsi memoria proditum dicunt C. ustno sporočeno, po ustnem izročilu, quod est memoria proditum ac litteris Ci. ustno in pis(me)no izročeno, ohranjeno v ustnem in pisnem izročilu.
c) memoriae prodere spominu izročiti (izročati) = (pis(me)no) sporočiti, (s)poročati, navajati: sermonem eius Ci., belli gesta multi memoriae prodiderunt N. so sporočili, so prenesli v izročilo, poročajo, pripovedujejo; z ACI: Ci., idem ossa eius clam ab amicis esse sepulta memoriae prodidit N.; memoriae proditur z ACI: L., T. —

II.

1. iz ali od sebe da(ja)ti: Val. Fl., Suet. idr., anima extra prodita Lucr. izdihnjena, alto suspiria prodere (inačica: ducere) pectore O. globoko (za)vzdihniti (vzdihovati), Medusae squalentia ora O. pokazati, prodere (inačica: edere) cum baccis fetum olivae O. pognati (poganjati), fumoso condita vina cado O. prinesti, exemplum Ci., L., T., Vell. drugim da(ja)ti zgled, drugim biti za zgled; occ. (po)roditi: inclute parvā prodite patriā Acc. ap. Ap., eadem domo et gente proditi Icti.

2. da(ja)ti na ogled, postaviti na videz (videlo), da(ja)ti na znanje, da(ja)ti v javnost, razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), sporočiti (sporočati), pojasniti (pojasnjevati), obvestiti (obveščati), reči, praviti, povedati, govoriti, pripovedovati: Varr., Plin., Plin. iun. idr., decretum Ci., multitudini produnt, quae ex ussu esse iudicaverunt C., in reo perniciosum exemplum prodere C. obtoženca hudo kaznovati drugim v strah (v svarilen zgled), haec litteris (pis(me)no) nobis prodiderunt Ci., quae scriptores Graeciae prodiderunt Ci., utrumque auctores prodiderunt T., illud pervelim falso proditum esse L., prodere ritum piandi fulminis O., de eo N., sicut proditur L.; z ACI: T.; proditur z NCI: Iust.; occ. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati), imenovati, izvoliti za koga, kaj: flaminem Ci., interregem L., dictatores Icti.

3. (kako skrivnost) povedati, razode(va)ti, razkri(va)ti, odkri(va)ti, izda(ja)ti: Lucan., Sil., Suet. idr., arcana et secreta Cu., commissa H., homo enuntians commissa, prodens conscios Ci., crimen vultu O., gaudia prodens vultus H.; occ. izda(ja)ti koga, kaj, izneveriti (izneverjati) se komu, čemu, preda(ja)ti koga, kaj, (izdajalsko) izročiti (izročati), (izdajalsko) prepustiti (prepuščati) koga, kaj: is me deseruit ac prodidit Ci., causam populi deserere ac prodere Ci., aliquam proicere ac prodere ali prodere et proicere C., Ci., populos fidei suae commissos Cu., urbem, patriam, libertatem L., vitam et pecuniam Ter., anui filiam planissime Ter. na milost in nemilost, utilitatem communem Ci., caput et salutem alicuius Ci., fidem (besedo) S. ali officium Ci. prelomiti (dano) besedo (obljubo, zvestobo, dolžnost), alvum Pl. pokvariti (si) želodec, aquilam hostibus C., classem praedonibus Ci., prodita iudiciis fallacibus Lucr., prodere aliquem ad mortem V., commilitones ad caedem L., aliquem in omnes cruciatus L., proicere ac prodere ad inconsultam et improvidam pugnam legiones L. lahkomiselno izpostaviti bitki.

Quīntīlis, starejše Quīnctīlis mēnsis in subst. Quīn(c)tīlis -is, m (quīntus) kvin(k)tíl(ij) ali peti mesec starega koledarja, po katerem se je leto začenjalo z marcem oz. sedmi mesec po novem koledarju, pozneje v spomin na Cezarjevo koledarsko reformo imenovan Iūlius, julij: Ci. ep., Varr., Suet. idr., Idibus Quīn(c)tilibus L. = 15. julija.

rafraîchir [-frɛšir] verbe transitif osvežiti, ohladiti; prezračiti (la chambre sobo); (na novo) poživiti; obnoviti; izboljšati; agronomie prekopati, preorati (la terre zemljo); verbe intransitif ohladiti se, osvežiti se, postati svež

se rafraîchir osvežiti se; odpočiti si, oddahniti si; ohladiti se; familier okrepčati se (s prigrizkom, s pijačo), popiti kaj osvežujočega
rafraîchir une boisson ohladiti pijačo
rafraîchir des cheveux pristriči lase
rafraîchir un chapeau, un tableau obnoviti klobuk, sliko
se rafraîchir l'esprit duševno izpreči
rafraîchir la mémoire à quelqu'un komu kaj nazaj v spomin poklicati, osvežiti komu spomin
mettre du vin, un melon à rafraîchir ohladiti vino, melono
le temps s'est bien rafraîchi vreme se je precej ohladilo

rammentare

A) v. tr. (pres. rammento)

1. omeniti, omenjati

2. spomniti, spominjati se (koga, česa)

3. gled. prišepetavati

B) ➞ rammentarsi v. rifl. (pres. mi rammento)
rammentarsi (di) spomniti, spominjati se (koga, česa)
non rammentarsi dal naso alla bocca imeti slab spomin

red-igō -ere -ēgī -actum (red + agere)

I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

1. nazaj gnati (goniti), nazaj tirati, zagnati (zaganjati), (za)poditi, zavrniti (zavračati), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): redigere rupe capellas O., taurum in gregem Varr., hostium equitatum in castra L., aliquem Capuam L.; metaf.: rem ad pristinam belli rationem redigere C. bojevanje spraviti v prejšnji položaj = poprijeti se zopet starega načina bojevanja (stare taktike), zopet se bojevati na stari način (po stari taktiki), redigis in memoriam nostram te domi Lentuli esse educatum Ci. kličeš nam v spomin, homines in gratiam redigere Ter. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati; occ. (glede na obseg, število, vrednost) (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati), (s)krčiti, (z)nižati, omejiti (omejevati), v pass. (s)krčiti se, (z)manjšati (zmanjševati) se, (z)nižati se, pri(haja)ti na … , pasti (padati) na … : hos (sc. octo libros) ad sex libros redigere Varr., ex DC ad tres senatores se redactos esse dixerunt C., ad paucitatem Cu., familia ad paucos redacta Ci., ad numerum duorum redigor O., ad nihilum redigere L., Lucr., ad assem redigere Plin., vilem redigi ad assem H., aliquem (aliquid) redigere (eo), ut … Ci., Ter., L., Sen. ph., Lucr., mentem in timores H. do bojazni znižati = v strah spraviti, vnesti bojazen, ad internecionem C. uničiti, victoriam ad vanum et irritum L. spodnesti (obrezuspešiti) in izničiti.

2. (denar) (iz)terjati, poterjati: Icti. idr., omnem redegit Idibus pecuniam H., redigere omne argentum Pl., omnem pecuniam ex vectigalibus Ci., multum auri est redactum Eutr., pecuniam ex capto Cu. zahtevati, terjati kot odkupnino, bona vendere et in publicum redigere L. in izkupiček poslati (oddati) v državno blagajno (izročiti državni blagajni), praedam in fiscum redigere T. za državni zaklad zaseči (zasegati), pars praedae ad quaestorem redacta est L. je pripadel kvestorski blagajni, frumenti copia penes istum redacta est Ci. je prišla v njegove roke; occ. izkupiti, iztržiti, dobiti, prejeti: quantam pecuniam ex bonis patriis redegisset Ci., HS ducenties ex praeda redactum est L. —

II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

1. v kako stanje (položaj) spraviti (spravljati), (pri)siliti, pripeljati, privesti, dovesti: Ter., Sen. rh., Iust., Eutr. idr., redigere in versiculos Q., ad ultimam tabem corpus (o ljubezni) Val. Max., in cinerem Hier., ficos in formam panis Col., sub potestatem N., sub imperium N., C., sub ius dicionemque L., bolje civitatem in potestatem C., Ci., in dicionem Ci., in servitutem C. zasužnjiti, Arvernos in provinciam (in formam provinciae L.) redigere C. Arvernsko spremeniti v provinco, narediti za provinco, in ordinem redigere
a) spraviti (spravljati) v red: Corn., Q.
b) spreje(ma)ti v kanon klasikov, uvrstiti (uvrščati), prište(va)ti med klasike: Q.
c) (po)klicati ali pozvati (pozivati) k redu (miru), zahtevati brzdanje (naj se kdo brzda), zavrniti: L. fr. ap. Prisc., Suet.; metaf.: quasi aliquid redigere Plin. iun. omejiti.

2. occ. (z dvojnim acc.) narediti, napraviti, storiti: ea facilia ex dificillimis animi magnitudo redegerat C. najtežje lahko narediti, Suebi Ubios infirmiores redegerunt C. so oslabili.

re-dūcō -ere -dūxī -ductum (re in dūcere)

1. nazaj potegniti (potegovati, potezati), nazaj (po)vleči: Q., Suet. idr., timidas plantas O., calculum (pri šahu) Ci. fr., gladium (naspr. educere) Gell., falces tormentis introrsus ducebant C., spumat reductis remis aequor V., reductā dextrā libravit caestūs V. zamahnivši, remos ad pectora O. potegniti k sebi, turres, munitiones C. potisniti nazaj, pomakniti nazaj; metaf. nazaj držati, zadržati (zadrževati, zadržavati), udržati (udrževati): tamquam reducere liberalitatem Sen. ph., se a contemplatu mali O. odtegniti (odtegovati, odtezati) se, izogniti (izogibati) se, izmakniti (izmikati) se, animum ab iis, quae facienda sunt Q. Poseb.
a) socios a morte reducere V. osvoboditi, rešiti.
b) auras naribus Lucr. srkati.

2. nazaj voditi, nazaj privesti (privajati), nazaj (pri)peljati: Pl., Ter., Cu., Col., Eutr., Front. idr., exercitum domum reduxit incolumem N., exercitum Ephesum hiematum reducere N. v zimovišče (prezimovališče, zimski tabor), legiones ex Britannia, copias a munitionibus C., in castra L., C., in Penestas rursum exercitum reducere L., ad Caesarem captivos C., quendam de exsilio Ci., ab exsilio Q., uxorem Ter., N. idr. zavrženo ženo vzeti zopet k sebi = aliquam reducere in matrimonium Suet., reducere regem Ci. zopet postaviti za kralja; pesn.: vesper e pastu vitulos ad tecta reducit V., quae me fuga quemve reducit? V. kako in v kakšnem stanju se vračam domov?; poseb. o naravnih pojavih: Phoebus noctem reducit V., hiemes reducit Iuppiter H. zopet privede, zopet pripelje, mater febrim reducet H. mu bo zopet navlekla (nakopala) mrzlico (bolezen); pass.: frondosa reducitur aestas V. se vrne (vrača); occ.
a) igralca zopet (spet) spraviti na oder, dati igralcu zopet (spet) nastopiti, omogočiti kakemu igralcu ponoven nastop: aliquem reducere in scaenam Plin.
b) (častno) domov (po)peljati, (po)spremiti (spremljati), (po)vesti: L., Q. idr., (sc. Scipio) senatu dimisso domum reductus Ci.
c) kot trgovski t.t. (zopet) dobiti: LX pondo panis e modio reducere Plin.

3. metaf. nazaj (pri)vesti (privajati, voditi), nazaj (pri)peljati, nazaj spraviti (spravljati): Ter. idr., aliquem ad officium reducere N., Ci., in gratiam cum aliquo aliquem Ci., Lact. zopet pomiriti, zopet spraviti, zopet pobotati koga s kom, ad salutem Ci. popraviti, ozdraviti, legiones veterem ad morem T., exercitum ad disciplinam Romanam Eutr., legem maiestatis reduxerat T. je bil obnovil, zopet vpeljal, reducere aliquid in sedem H. zopet spraviti na svoje mesto (v tir), zopet naravnati, in memoriam Ci., Plin. iun. zopet priklicati v spomin, zopet se spomniti, habitum pristinum Suet. zopet uvesti; pesn.: in formam reducere = redigere O. v kako obliko spraviti, izoblikovati, uobličiti, corpus ad maciem Plin. izčrpati, oslabiti, izčimžati; occ. na pravo pot spraviti (spravljati), spreobrniti (spreobračati): quo vis illos tu die redducas Ter. Od tod adj. pt. pf. reductus 3

1. nazaj potegnjen, nazaj pomaknjen, oddaljen, skrit, samoten: sinus V., vallis V., H., oculi introrsus reducti Sen. rh. globoke, vdrte oči; occ. kot slikarski t.t.: qui singulis pinxerunt coloribus, alia eminentiora, alia reductiora fecerunt Q. so postavili nekatere dele bolj v ospredje, druge bolj v ozadje.

2. metaf.: virtus est medium vitiorum et utrimque reductum H. oddaljena od obeh skrajnosti; subst. reducta -ōrum, n = gr. ἀποπροηγμένα stoikov = stvari, ki niso nobeno zlo, a so vendar manj vredne od drugih, stvari (reči) manjše vrednosti, slabše stvari (reči): Ci.

Opomba: Pesniki merijo včasih rē in pišejo zato redduco: Lucr., Ter. Star. imp. redduce: Ter.

refrescar [c/qu] osvežiti (se), (o)hladiti (se); obnoviti; spet k sebi priti

refrescar la memoria osvežiti si spomin
refrescar con hielo z ledom ohladiti
refrescarse osvežiti se, ohladiti se

refresh [rifréš]

1. prehodni glagol
osvežiti, poživiti; okrepčati; zopet oskrbeti, preskrbeti (with z)
znova napolniti (baterijo); (redko) (s)hladiti

to refresh one's memory osvežiti si spomin
a drink will refresh me pijača me bo osvežila
the rain has refreshed the plants dež je osvežil rastline
to refresh oneself osvežiti se, okrepčati se

2. neprehodni glagol
okrepiti se, osvežiti se, zopet oživeti, opomoči si; (o ladji) vzeti novo zalogo hrane
sleng najesti ali napiti se

re-fricō -āre -fricuī -fricātūrus (re in fricāre)

1. zopet (znova, spet) (z)drgniti, zopet (znova, spet) (na)ribati, zopet (znova, spet) (o)praskati, (s)praskati, oprasniti (opraskati), (o)drapati, predreti (predirati): id omne … refricato denuo Ca.; pren.: cicatricem, vulnus Ci. zopet razdražiti, znova predreti, znova uraziti.

2. metaf. obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), zopet (znova, spet) vzbuditi (vzbujati), zopet (znova, spet) (raz)dražiti, zopet (znova, spet) razdražiti (razdraževati), zopet (znova, spet) vznemiriti (vznemirjati): desiderium ac dolorem refricare Ci., memoriam pulcherrimi facti Ci., cum refricare animum memoria coeperat Ci. ko je začela srce znova bolestno vznemirjati misel (spomin); med.: crebro refricatur lippitudo Ci. ep. se vedno ponavlja, pogosto izbruhne.

rēgifugium (Rēgifugium) -iī, n (rēx in fugere) kraljev (po)beg, praznik, ki so ga obhajali v Rimu 20. februarja v spomin na izgon zadnjega kralja: P. F., [Regifugium dies notatur in fastis a. d.] VI Kal. … [dict]us quia [eo die rex Tarquinius fugerit e Roma] Fest., nec Regifugium pulsis ex urbe tyrannis laetum Romanis fas reticere diem Aus.

renouveler [rənuvle] verbe transitif obnoviti; osvežiti; (zopet) izpopolniti (zalogo); ponoviti; juridique, commerce obnoviti, podaljšati; oživiti

se renouveler obnoviti se; znova se začeti
renouveler un contrat, un passeport obnoviti, podaljšati pogodbo, potni list
renouveler un exploit ponoviti podvig
renouveler son stock obnoviti si zalogo
renouveler le personnel d'une entreprise osvežiti, obnoviti osebje v podjetju
renouveler le souvenir de quelqu'un osvežiti spomin na koga
renouveler une douleur (zopet) oživiti bolečino
se renouveler à la mémoire de quelqu'un spet priti komu v spomin
la même scène se renouvelle isti prizor se ponavlja
que ça ne se renouvelle pas! da se to večne ponovi, ne zgodi! (grožnja)

re-petō -ere -īvī (-iī) -ītum (re in petere)

1. nazaj iti, zopet (znova, ponovno, spet) kam iti, vrniti (vračati) se; abs.: febricula repetit Cels. se vrača.
a) z notranjim obj.: viam repetere L. hoditi po isti poti, prehoditi isto pot; smer v acc.: castra Ci., Macedoniam N., domum O., urbem Suet., muros V., patriam O., L., penates H. vrniti (vračati) se domov; z in in acc.: retro in Asiam L.; occ. zopet (znova, ponovno, spet) (po)iskati, zopet (znova, ponovno, spet) zahtevati, zopet (znova, ponovno, spet) prositi za kaj, zopet (znova, ponovno, spet) si izprositi kaj: repudiatus repetor Ter., Gallum ab eodem repetit C.
b) (s kakim orožjem) zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se v koga, nad koga, dregniti (dregati, drezati) proti komu, (zopet, znova, ponovno, spet) iti na(d) koga, lotiti (lotevati) se koga, zopet (znova, ponovno, spet) se spraviti (spravljati) na koga, napasti (napadati) koga, spoprije(ma)ti se s kom, znova udariti (udarjati) nad koga: regem repetitum saepius cuspide ad terram affixit L., bis cavere, bis repetere Q. (gladiatorski t.t.), repetita ilia O. zopet zadeti, aliquem toxico repetere Suet., dulci repetitus amore Sil. spomnivši se zopet prejšnje ljubezni, repetuntur pectora luctu Val. Fl. žalost zopet prevzame srce, mulam calcibus Sen. ph. znova udariti (tolči, biti).

2. metaf. zahtevati nazaj, zopet (znova, ponovno, spet) ali nazaj (po)terjati: regnum repetitum (sup.) in Macedoniam venire N., obsides C., urbes in antiquum ius repetere L. za mesta terjati stare (nekdanje) pravice, id ab eodem repetere C., poenas ab aliquo repetere Ci., C. (kakor kak dolg izterjati kazen =) izvršiti kazen nad kom, kaznovati, pokoriti koga, aurum, argentum mancipia, uxorem post bellum Ci., ius suum Ci. zahtevati, Homerum Salaminii repetunt Ci. si ga svojijo, si ga lastijo (kot rojaka); včasih s postranskim pomenom pridobivanja: Politorium rursus bello repetitum L. zopet osvojiti, libertatem L., T. zopet dobiti, zopet doseči, znova zadobiti; od tod occ.
a) (o fecijalih) zahtevati naknadno nadomestilo (povračilo), od sovražnika terjati zadoščenje (zadostilo): ius, quod fetiales habent, quo res repetuntur L., res repetere Varr. fr., Ci.
b) tožiti za odškodnino (za povračilo škode): res repetere Ci., ereptas pecunias civili actione et privato iure repetere Ci.; abs. = iztožiti: voluit Romae repetere Archagathus Ci., utrum aequius est decumanum petere an aratorem repetere Ci.; od tod pecuniae repetundae ali samo repetundae denar, ki so ga rimski namestniki v provincah izsilili od tamkajšnjega prebivalstva in so ga morali vrniti, nadomestilo (povračilo, odškodnina) za izsiljevanje (denarja), lex de pecuniis repetundis Ci. = pecuniarum repetundarum Ci., Catilina pecuniarum repetundarum reus S. zapleten v pravdo za povračilo, obtoženec v pravdi glede izsiljevanja denarja, postulare aliquem repetundis T. ali de repetundis Caelius ap. Ci. ep. tožiti zaradi izsiljevanja (globljenja); tako tudi: repetundarum damnari T., Vell., postulari, absolvi T., Suet., insimulari Q., convinci Suet., de pecuniis repetere ad reciperatores itum est T. s tožbo za povračilo so se obrnili na …

3.
a) zopet (znova, ponovno, spet) iti po kaj, (zopet, znova, ponovno, spet) prinesti (prinašati) kaj, zopet (znova, ponovno, spet) (nazaj) privesti (privajati), zopet (znova, ponovno, spet) pripeljati: qui maxime me repetistis et revocastis Ci., sarcinas relictas repetere C., consuetudo repetita et revocata Ci. zopet uvedena, zopet vpeljana, hinc Dardanus ortus, huc repetit Apollo V. nas kliče nazaj, repetita Proserpina V. domov pripeljana, elephanti alii repetiti sunt L. privedli so še druge, šli so še po druge, partem reliquam copiarum Suet. iti še po … ; metaf.: repetere aliquo memoriā ali repetere rei memoriam Ci. zopet pomisliti na kaj, spominjati se česa, predočiti (predočevati) si kaj, (pri)klicati (priklicevati) si v spomin kaj, repeto animo exempla V. predočujem si, predstavljam (zamišljam) si; z ACI: nunc repeto haec portendere (sc. Cassandram) V. pravkar se spominjam, repeto me correptum ab eo Plin.; abs.: inde usque repetens Ci. odtlej vse pomišljajoč, odtlej o vsem razmišljajoč.
b) nadoknaditi, nadomestiti (nadomeščati): praetermissa repetere Ci. zamujeno nadomestiti (nadomeščati), zopet se naučiti, quidquid putationis superfuit Col.
c) occ. (za) nazaj šteti, (za) nazaj računati: repetitis et enumeratis diebus C., repetitis ex die vulneris CCCLXV diebus Icti.

4.
a) ponoviti (ponavljati), obnoviti (obnavljati), znova zače(nja)ti: repete, quae coepisti Ci., vetera Ci., pugnam L., studia Ci., oscula O., hoc primus repetas onus H., Venerem repetere V. zopet praznovati čas ljubezni.
b) ustno, z besedami, v besedah ponoviti (ponavljati): repetens iterum iterumque monebo H., unde tuos repetam fastus Pr. od kod = kje naj začnem popisovati; z ACI: quid repetam exustas (sc. esse) classes V., multum ante repetito concordem sibi coniugem (sc. esse) T. potem ko je bil ponovno zatrdil (zatrjeval), da … Pt. pr. repetītus 3, ki se pesn. po analogiji nanaša na obj. = adv. ponovno, znova, zopet, spet, vnovič: repetita robora caedit O. ponovno maha, zopet udriha po … , repetita vellera mollibat O. je večkrat …

5. izpeljati (izpeljevati), izvesti (izvajati): si prima domūs repetatur origo V., repetunt ab Erechtheo Codrum Ci., oratio repetit populi origines Ci., iuris ortum a fonte repetere Ci., supra septingentesimum annum repeti L. biti izpeljevan, segati več kot … ; occ. (v govoru) zače(nja)ti, nazaj (po)seči (posegati, posezati): repetere aliquid alte et a capite Ci., oratio tam alte repetita Ci. tako daleč nazaj posegajoč, paulo altius … repetere memoriam religionis Ci., repetere longe, longius Ci., ab initio T., Corn., repetendum videtur, qualis status urbis, quae mens exercituum fuerit T. iz preteklosti omeniti.

6. (iz)vleči iz česa, izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): repetere suspiria pectore O. vzdihovati.

re-pōnō -ere -posuī -positum (re in pōnere)

I.

1. nazaj (navzad, vzvratno ali za sebe) postaviti (postavljati), de(ja)ti (devati), da(ja)ti, položiti (polagati), (s)hraniti, shraniti (shranjevati, shranjati), spraviti (spravljati): digitum oblique Q., cervicem Lucr., Q. nazaj nagniti, pecuniam in aerario N., arma C., condere ac reponere fructus Ci., aliquid hiemi V. za zimo = alimenta in hiemem Q., quaesita (skupno zalogo) in medium V., Caecubum ad festas dapes H.; metaf. globoko v srcu ohraniti = zapomniti si: iudicium repostum altā mente V., pias animas laetis sedibus H., odium T. skri(va)ti; occ. (mrtvo truplo) shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti: corpus tumulo V., tellure repostus V., reponere mea fata (moje kosti) Pr.; adj. pt. pf. repōsitus (sinkop. repōstus) 3 oddaljen: terrae, gentes V., convalles quaquaversus repositae Ap., gentes repostae Val. Fl.; subst. repositum -ī, n shranjena zaloga (obilica, množica, velika količina): ex reposito fundere Sen. ph.

2. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), na stran da(ja)ti: reponere telas O., tela reponuntur O., Sil., in aliquod tempus Q., onus Cat., faciemque deae vestemque V., bracchia Val. Fl. spustiti, povesiti; pesn.: falcem arbusta reponunt V. dovoljujejo, da se reznik odloži = ne potrebujejo reznika; metaf. odpovedati (odpovedovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, opustiti (opuščati) kaj, odvrniti (odvračati) se od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu: caestus artemque V. (zevg.) = bojevanju s cestom, fugam Stat. —

II.

1. na prejšnje mesto zopet (znova, ponovno, spet) položiti (polagati), dati (dajati), deti (dejati), spraviti (spravljati), shraniti (shranjevati), postaviti (postavljati), prinesti (prinašati): pecuniam in thesauris (thesauros) L. nazaj poslati, insigne regium, quod de suo capite abiecerat, reposuit Ci., reponere columnas Ci., lapidem suo loco Ci., femur Cels. uravnavati, naravnati, Dianam in suis sedibus antiquis Ci., se in cubitum H. zopet se nasloniti na laket = še enkrat začeti jesti, dapes et sublata pocula V. zopet prinesti (na mizo), omnem repones rursus humum V.; occ. zopet nazaj prinesti (prinašati), postaviti (postavljati): Diana in suis sedibus antiquis reponitur Ci., sic nos in sceptra reponis? V., reponere reges Sil., donata H. ali nummos Pl. (po)vrniti (vračati); (o gledaliških igrah) zopet (za)igrati, zopet prikazati (prikazovati): Achillem, fabulam H.; pren.: in memoriam reponi Q. v spomin se poklicati, v spomin se vrniti.

2. metaf. popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: pontes ruptos T., tempora cessata Sil. nadoknaditi, pontum Val. Fl. pomiriti, quantum armenta carpent, tantum ros nocte reponet V. naredi, da zopet zraste, amissam virtutem voce reponere O. —

III.

1. postaviti (postavljati) kaj namesto česa, nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati), da(ja)ti komu kaj za kaj, (po)plačati, plačati (plačevati): transtra nonant flammesque ambesa reponunt robora navigiis V. nadomeščajo z novim, haec pro virginate reponit? V. ali je to povračilo?, non puto te meas epistulas delere, ut reponas tuas Ci. ep., verbum aliud Q., in eius locum reponi Brutus ap. Ci. ep., reponere iniuriam Sen. ph.; abs.: Catulo et Lucullo alibi reponemus Ci. ep. bomo dali nadomestilo drugje.

2. odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: ne tibi ego idem reponam? Ci. da ti ne zastavim istega vprašanja (nam. odgovora), semper ego auditor tantum? numquamne reponam? Iuv. —

IV. (z oslabljenim pomenom predpone)

1. (dol, na tla) položiti (polagati), postaviti (postavljati), posaditi (posajati), da(ja)ti, de(va)ti: sacra reposita in capitibus Ci., pars plana reponunt pocula V., grues in tergo praevolantium colla et capita reponunt Ci., ligna super foco large reponens H., litteras in gremio L., mollia crura (sc. equus) reponit V. lepo meče (postavlja), famulae membra conlapsa (sc. Didonis) stratis reponunt V.; o mrtvecih: membra toro deflata reponunt V.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati), (pri)šteti, prište(va)ti med koga, kaj: sidera in numero deorum Ci., tamen hunc (sc. Isocratem) in numerum non repono Ci., hominos iam morte delectos reponere in deos Ci., rem in artis loco reponere Ci. šteti za umetnost, in aliquā re vigilias, somnum reponere Plin. iun. porabiti za … , cum Iove reponi Sen. ph. šteti se (za) Jupitru enakega, Jupitru se primerjati.
b) postaviti (postavljati), položiti (polagati), staviti kaj na kaj: spem omnem in virtute reponere Ci. povsem zaupati v (zanašati se na) kaj, in vestra humanitate causam totam repono Ci. naslanjam, opiram, in te repositam esse rem publicam Ci. da na tebi stoji (sloni), da se nate opira.

Opomba: Star. pf. reposivi: Pl.

res, rei, f (iz indoev. kor. *rēi̯- posest, posestvo, bogastvo; prim. skr. rā́ḥ posestvo, bogastvo, rāti, rāsatē daje, podeljuje, rātíḥ podelitev)

I.

1. posestvo, imovina, imetek, imetje, premoženje, blago: res familiaris C., Ci., N. zasebno premoženje, res et possessiones Icti. premično in nepremično blago = premičnine in nepremičnine, aestimationes possessionum et rerum C., pro re nostrā Ter. našemu premoženju primerno, res fidesque S. imetje in kredit (zaup), res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., res tuas tibi habeto = vzemi svoje imetje nazaj (formula pri ločitvi), et genus et virtus nisi cum re (plemstvo brez denarja) vilior alga est H., rem quaerere Pl. ali rem facere Ter. pridobivati si imetje (premoženje), rem conficere Ci. zapraviti premoženje (imetje), erat ei pecuaria res ampla et rustica sane bene culta et fructuosa Ci. veliko živine in lepo obdelano posestvo, servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse, per quos totam rem publicam resque privatas omnium possideret? Ci.; od tod rēs pūblica, pa tudi (zlasti pri zgodovinarjih) samo rēs državno imetje, državno premoženje: cum tu reliquias rei publicae dissipavisses Ci., si res essent refectae N.
b) državna blaginja, državna korist, državni prid, uspeh (korist) države: e (ex) re publicā est N., Ci., L. državi je v prid, državna blaginja zahteva, e re publica facere Ci. ali ducere L. državi v prid.
c) država, občina: rem publicam administrare N., gerere Ci., res Romana H., L., Persicae res Cu., res Albana L., tria genera rerum publicarum Ci., res eorum civibus … agris aucta S.; v pl.: res Priami evertere V., incruenta urbs et res sine discordia translatae T.
d) državna oblast, državna uprava: res publica erat penes eum N., rem publicam alicui tradere N., rem publicam attingere, capessere Ci., N. = accedere ad rem publicam N. posvetiti se državništvu (politiki), versari in rebus publicis N. ukvarjati se s politiko, sentire eadem de re publica Ci. biti istega političnega mišljenja (prepričanja), rerum potiri N., Cu. zavladati, polastiti se najvišje oblasti.

2. meton. prid, korist, hasek, hasen, sreča: res magis quaeritur, quam clientium fides Pl., in rem suam convertere Ci. v svoj prid (svojo korist) obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj prid, aliquem suis rebus abalienare N., id frustra an ob rem faciam S. s pridom, in rem conducit (est) koristno je z inf. (S., L.) ali z ACI ali ut in cj.: Pl., Ter. idr., ex tua re est ut moriar Pl. tebi koristi, ex re mea Ci. meni v korist, haec tuā re feceris Pl. sebi v prid, subdole ab re consulit Pl. svetuje na (v) škodo; ab re visum est Ci. zdelo se je nekoristno, neprimerno; occ. vzrok, razlog, povod, le v zvezah: eā (eādem) re, hāc rē, quārē; ob eam (hanc) rem, quam ob rem zato, zaradi tega: Pl., Ci., Lucr. idr., nulla aliā rē (zaradi ničesar drugega = le (samo) zaradi) quam bonitate hereditates exsequi N.

3. (poseb.)
a) opravek, opravilo, podjetje, zadeva: rem cum aliquo transigere Ci., nullius rei praes factus est N. ni bil porok pri nobenem podjetju, neque postea res ulla gesta est publice N. državni posel, ei rei praefecit Datamem N. to podjetje je zaupal, cum tantis rebus praefuisset N. ko je bil vodil tolika podjetja, felix rerum exitus Cu., de communi re dicere C.; od tod: tecum mihi res est Ci. s teboj imam opravek, s teboj imam (mi je) opraviti, sibi cum Thebanis rem esse N. imajo opraviti (imajo opravek, imajo pravka) s Tebanci (= bojevati se morajo s Tebanci).
b) pravna stvar, pravna zadeva, pravda(nje), tožba, sodni proces (splošneje kot causa): utrum rem an litem dici oporteret Ci., rem indicare Ci., de rebus ab isto cognitis iudicatisque et de iudiciis datis Ci., in ius de sua re numquam iit N. o svoji stvari, quarum rerum, litium, causarum condixit pater patratus Formula vetus ap. L.
c) ukvarjanje, pečanje s čim: res frumentaria Ci. sprva žitna zaloga, zaloga živeža, živež, potem zalaganje (preskrbovanje, oskrba) z živežem, res militaris C. ali bellica Ci. bojevanje, vojskovanje, res navalis L. pomorstvo, mornarstvo, res rustica Col. ali res rusticae Ci. poljedelstvo, kmetijstvo, kmetovanje, res urbana Ci. civilno poslovanje, mirovni opravek, opravek v miru, res divina Kom., N., V. in pl. res divinae Ci. žrtvovanje; v pl. tudi verske zadeve, verstvo: C. —

II. splošno

1. reč, stvar, zadeva, predmet: res, quae numquam fuerunt, ut Scylla Ci., divinae humanaequae Ci., ignorantia bonarum rerum N. dobrih stvari = oblizkov, poslastic, natura rerum Ci. = narava, priroda, svet, caput rerum (glavno mesto sveta) urbs Romana O., rerum repertor V. stvarnik sveta; poseb. pogosto gen. rerum: abdita, ficta rerum H. = abditae, fictae res skrivnosti, izmišljotine; rerum (pleonast.): timeo, quid rerum gesserim Pl., quid rerum geritis Pl., Cat.; tako se z rerum okrepi superl.: maxima rerum Roma V. največje (na svetu, gr. τῶν ὄντων), rerum pulcherrima, Roma V. najlepši, pulcherrima rerum eloquentia Q., vēnit vilissima rerum hic, aqua H., pulcherrime rerum, maxime rerum H. ljubi moj, moje vse; pesn.: fessi rerum V. od trpljenja utrujeni.

2. reč, stvar, zadeva, predmet = determinativni zaimek nekaj, kaj, to, da se obnovi oz. prikliče v spomin
a) kaka predhodna beseda: vinum ad se importari non sinunt, quod eā re (= vino) … homines effeminari arbitrantur T., multae artes … quibus rebus exculta est hominum vita Ci.
b) kak predhoden pojem: claudus fuit altero pede: quae res (= id, quod to, kar = in to = in ta hiba) aliquid afferebat deformitatis N., quae res ei maturavit mortem N. ta stvar pa = to pa, Dion rem eo perduxit M. jo je prignal do tega, res una solaque H. eno edino (sredstvo); tako lat. redno opisuje neutr. subst. adj. in pron. v tistih (odvisnih) sklonih, v katerih bi se ne ločila od moškega spola, npr. nihil, nullius rei, nulli rei, nullā re; id, eius rei, ei rei, ea re (aliquis, hoc idem itd.); še zlasti v pl. multa, multarum rerum, multis ali bis rebus (dat. in abl.); včasih tudi v acc.: multas res novas (= multa nova) in edictum addidit N. veliko novega. Zato subst. res v takih zvezah nav. ne slovenimo, ampak ga večinoma nadomeščamo z neutr. ob njem stoječega prilastka, npr.: ea res to, de eā re o tem, nulla res nič, utraque res oboje, multae res mnogo, veliko, his (quibus) rebus s tem, od tod, zato, tako, in omnibus rebus v vsem itd., suis rebus consulere N. za svoje (za sebe samega, zase) skrbeti; prim. res cibi = cibus Ph., res Veneris ali res Venereae Ci. = Venus užitek ljubezni, ljubezen.

3. (kolekt.) stvar, stanje, položaj, okoliščine, razmere: auctoritas … adhibeatur ad monendum non modo aperte, sed etiam acriter, si res postulabit Ci., res autem haec est Ci. stvar je pa ta(ka), e re natā Ter. = pro re natā Ci. ali samo pro re L. po okoliščinah, kakor nanesejo okoliščine, glede na okoliščine, in omnibus rebus (v vseh položajih) singulari fuit industriā N., tanta rerum commutatio N. sprememba (obrat) razmer, id ex rebus et temporibus indicari potest N. po časovnih razmerah, glede na časovne razmere, res bene (male) se habet Ci. razmere dobro (slabo) kažejo, dobro je (kaže), slabo je (kaže), res ita se habet Ci. stvar je taka, tako je to; poseb. res adversae neugodne razmere = nesreča, res secundae ugodne razmere = sreča; pesn.: res dubiae V. nevaren položaj, res laetae V., rerum fiducia V. prepričanost, zaupanje v srečo, cardo rerum V. „obratišče“, prelomnica, mejnik usode, res egenae V. nesreča, beda, sunt lacrimae rerum V. za nesrečo, imperitus rerum Ci. razmer, res in suspicionem venit Ci. dvomi se, res in opinione est Ci. misli se, novis rebus (novotarije, državni prevrat) studere Ci., Atheniensium rebus studere N. biti atenskega mišljenja, biti na atenski strani, simpatizirati (držati) z Atenci, rebus Gallicis favere C. biti naklonjen Galcem, podpirati Galce. —

III. (s posebnim poudarkom dejanstvenosti)

1. delo, dejanje, čin: magnas res mari gessit N., conclamant se ituros: clamoremque res est secuta L., res dicta secuta est O. rečeno storjeno, aut consilio aut re iuro Ter., tantarum rerum gloria V., rebus spectata iuventus V. v dejanju (dejanjih, dejansko) preizkušena; poseb. pogosto: res gerere, rem gerere (bene, male) Ci. idr. kako nakano (namero, načrt) izvesti (dognati); occ. (o poveljniku): re bene, male gesta N., C. po srečni, po nesrečni bitki (vojni), arma ante rem nitentia L. pred bojem; zelo pogosto: res gestae dejanja, auctor rerum L. izvrševalec (prim. gerō).

2. dogodek, prigoda, zgoda, dogodivščina, pripetljaj, pripetek, prikazen, pojav, fenomen: res magna L. pomemben dogodek, res nova N., V. idr. pojav, prosperae inopinataeque res N., res dura et regni novitas me talia cogunt V.; occ. res veteres Ci. stari vek, zgodovina, povest(nica): res Italicae N.; v pl.: res populi Romani perscribere L., rerum scriptor L. zgodovinar, zgodovinopisec, povestničar, povestničnik.

3. dejanska stvar, dejstvo: satis est unam rem exempli gratiā proferre N., sine nominibus res notavit N., rerum exempla N. značilna dejstva; occ.: vana missa est vox auguris: exitus illam resque (uspeh) probat O., servus, ut res ipsa declaravit, frugi atque integer Ci.; abstr. dejanstvenost, dejanskost, dejanstvo, resničnost, stvarnost, bitnost, bistvo, bit, vsebina, resnica (poseb. pogosto v naspr. z verbum, vocabulum, nomen idr.): rem opinor spectari, non verbā Ci., causam apud Philippum regem verbo (le po imenu), re ipsā quidem (v resnici pa) apud Polyperchontem iussus est dicere N., populi nomine, re autem verā sceleratissimo latrocinio Ci., res atque veritas ipsa Ci. prava pravcata resnica, rem ipsam putasti Ter. pravo si pogodil, re verā Ci., H., N. = re ipsā Ter., N., Ci. (za)res, resnično, v resnici, res est Pl. res je (to) tako, ut res erat S. kakor je bilo v resnici, hoc (id), quod res est Kom. kakor je v resnici; tudi samo: quod res est Ci. ep., positum esse in re Ci. res biti, quid in re sit Ci. kaj je res; gl. tudi reāpse.

Opomba: Gen. in dat. sg. rēī: Lucr., gen. sg. rei enozložen na koncu verza: Lucr.

rešêto (redko) crible moški spol , (gosto) tamis moški spol , sas moški spol (à petits trous) ; (za moko) blutoir moški spol

dejati na rešeto (figurativno) discuter, débattre quelque chose, critiquer, faire une critique de
imeti spomin kot rešeto perdre la mémoire en courant, avoir une mémoire de lièvre