Franja

za³

1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

3.
za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

6.
takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)

zagrínjati (-am) | zagrníti (-em) imperf., perf. velare; coprire; nascondere; avvolgere:
zavesa zagrinja oder il sipario copre il palcoscenico
oblaki zagrinjajo sonce nubi velano il sole

zakríti (-íjem) | zakrívati (-am) perf., imperf. coprire, nascondere, celare, velare:
oblak zakrije sonce una nube nasconde il sole
zakriti zadrego celare l'imbarazzo

zamákniti (-em)

A) perf.

1. sfalsare; spostare

2. knjiž. (prevzeti) incantare, rapire:
glasba jo je zamaknila la musica l'aveva incantata

B) zamákniti se (-em se) perf. refl.

1. ritirarsi; nascondersi:
sonce se je zamaknilo za hrib il sole si nascose dietro il monte

2. incantarsi, estasiarsi; cadere, andare in estasi; restare incantato;
mistično se zamakniti cadere in estasi mistica
zamakniti se v sanjarjenje incantarsi a fantasticare

zarja samostalnik
1. (svetlobni pojav) ▸ hajnal, pirkadat, virradatSonce je počasi zahajalo, rdeča zarja je krasila podobo gora. ▸ A nap lenyugvóban volt, az esthajnal vörösre színezte a hegyek látképét.
2. (o začetku nečesa) ▸ hajnal, pirkadat, virradat
Na drugi strani sveta sije svetlejša makroekonomska zarja. ▸ A világ másik felén a makrogazdaság pirkadata fényesebben ragyog.
Tudi najpopolnejša zemeljska sreča je le medla zarja rajske sreče. ▸ Még a legteljesebb földi boldogság is csak halvány mása a paradicsomi boldogságnak.
Čaščenje nekaterih vrst rib sega v daljna preddinastična obdobja, v samo zarjo oblikovanja egipčanske družbe. ▸ Bizonyos halfajok tisztelete a predinasztikus időszakra, az egyiptomi társadalom hajnalára nyúlik vissza.

zažgáti (-žgèm) | zažígati (-am)

A) perf., imperf.

1. accendere, appiccare il fuoco; bruciare:
zažgati ogenj accendere il fuoco

2. incendiare; bruciare:
zažgati hišo incendiare la casa
sonce je zažgalo travo il sole ha bruciato l'erba

3. gastr. (prismoditi) bruciare:
zažgati pečenko bruciare l'arrosto

4. (razvnemati, vzpodbujati) incitare, istigare; suscitare:
zažigati upor incitare alla ribellione
zažigati smeh suscitare il riso
žganje je tako močno, da zažge po grlu una grappa così forte da bruciare la gola

B) zažgáti se (-žgèm se) perf. refl. bruciarsi vivo:
zažgati se iz protesta bruciarsi vivo in segno di protesta

zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

2. pren. (znižati se) cadere, calare:
cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
zdrkniti mimo sfrecciare davanti

zenit samostalnik
1. astronomija, geografija (o točki na nebu) ▸ zenit, delelőKo se je sonce vzpenjalo v zenit, se je bazen začel prazniti. ▸ Amikor a Nap a zenitre emelkedett, a medence elkezdett kiürülni.
Sopomenke: nadglavišče

2. (vrhunec; višek) ▸ zenit, csúcspontJe razvoj vzajemnih skladov v Sloveniji že dosegel zenit ali njegov razcvet šele prihaja? ▸ Vajon a kölcsönös kockázatkezelési alapok fejlődése Szlovéniában már elérte a csúcspontját, vagy csak most következik a felvirágzásuk?
Njun ustvarjalni zenit sega v kasnejše obdobje, kakovost pa napovedujejo že prva dela. ▸ Kettejük alkotói csúcspontja későbbi időszakra tehető, de első műveik minősége már előrevetíti a sikert.

zenít (astronomija) zénith moški spol (tudi figurativno)

sonce je v zenitu le soleil est au zénith

zenít (-a) m

1. astr. zenit:
zenit in nadir lo zenit e il nadir
sonce je v zenitu il sole è allo zenit

2. pren. knjiž. zenit, apice:
biti v zenitu kariere essere allo zenit della carriera

zgódnji (-a -e) adj.

1. mattiniero; primo; precoce, primaticcio, novello; prematuro:
zgodnje vstajanje alzata mattiniera
zgodnje sonce primo sole
zgodnje cvetenje fioritura precoce
zgodnji krompir patate novelle

2. primo, alto; proto-, paleo-:
zgodnji kapitalizem protocapitalismo; pejor. paleocapitalismo
zgodnji srednji vek alto Medioevo
zgodnja romantika protoromanticismo
rel. zgodnja maša messa mattutina
um. zgodnji barok, zgodnja gotika protobarocco, protogotico
agr. zgodnji pridelek primizia

zoríti (faire) mûrir

sonce zori žita le soleil mûrit les blés

žáren¹ (-rna -o) adj. (žareč, bleščeč) radioso, raggiante; torrido; violento, ardente:
žarno sonce un sole radioso
žarno poletno popoldne un torrido pomeriggio estivo
žarna ljubezen un amore ardente
žarni (svetniški)
venec aureola

žaréti (-ím) imperf.

1. raggiare, splendere; dardeggiare; brillare:
sonce žari il sole brilla

2. ardere, bruciare:
bolnik je ves žarel il malato letteralmente ardeva

3. illuminarsi, splendere, risplendere:
žareti od sreče, od veselja illuminarsi dalla felicità, dalla gioia

4. (odražati se v živih barvah; odbijati svetlobo) ardere; sfavillare, risplendere, luccicare:
gozd je žarel v jesenskih barvah il bosco ardeva nei colori autunnali
morje je žarelo v luninem svitu il mare sfavillava alla luce della luna

5. (kazati se v veliki meri) risplendere:
iz njenih oči je žarelo upanje nei suoi occhi risplendeva la speranza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rana žari la ferita duole
njegovo ime je začelo žareti il suo nome stava acquistando fama
žareti od samega zlata essere carico di oro, di gioielli
pren. žareti v sijaju mladostne lepote risplendere nella pienezza della grazia giovanile
žareti v soncu (pobočja) bagnarsi nel sole (del pendio)

žèniti žȅnīm
I. ženiti: otac ženi sina; ja ovu djevojku ne mogu ženiti; kaišem, prutom koga ženiti tepsti koga
II. ženiti se ženiti se: ženi se covjek i dva i tri puta; ženi se medvjed sonce sije, dežek gre; davoli se žene hudo neurje razsaja; ženiti se oko vrbe, pod vrbom začeti živeti na koruzi; ženiti se na ženu poleg prve vzeti drugo ženo (musl.); u društvu se i kaluder ženi v družbi človek marsikaj naredi, česar drugače ne bi

žgáti to burn; (alkohol) to distil; (kavo) to roast; to scorch; to singe

žgana kava roasted coffee
sonce žge the sun is too hot, pogovorno what a scorcher!
poper žge na jeziku pepper burns the tongue
obleka se ti žge! you're singeing your clothes (ali dress)!

žgáti (žgèm)

A) imperf.

1. bruciare:
žgati drva bruciare la legna
žgati kadilo bruciare l'incenso

2. metal. cuocere; gosp. tostare:
žgati apnenec, rudo cuocere il calcare, il minerale
žgati oglje fare la carbonella
žgati kavo tostare il caffè

3. ustionare

4. (povzročati bolečino) bruciare:
žeja jih žge la sete li brucia
krivica, ljubosumje žge l'ingiustizia, la gelosia bruciano

5. (zelo pripekati) bruciare, scottare:
sonce že ves teden žge il sole scotta da una settimana

6. pog.
žgati po sovražniku sparare al nemico

B) žgáti se (žgèm se) imperf. refl.

1. intr. bruciare

2. pren. rosolarsi, crogiolarsi (al sole)

горный gorski; hribovit; rudarski;
горное солнце višinsko sonce;
г. институт rudarska akademija;
горная промышленность rudarstvo;
г. лён azbest

гриб m goba, gliva;
г. дождь dež, ki pada, ko sije sonce

жарить peči, pražiti; (lj.) močno kuriti; (pren.) vneto kaj delati;
солнце жарит sonce pripeka neusmiljeno;
ж. ведро за ведром hitro izlivati vedro za vedrom;
ж. на гармонии divje igrati na harmoniko;
я побегу, а вы жарьте за мной jaz stečem, vi pa jo urežite za mano