Franja

brálen (-lna -o) adj. di, della lettura:
bralni krožek circolo di lettura
bralna soba sala di lettura
bralna stran časopisa terza pagina
bralni znak segnalibro

bric [brik]

de bric et de broc brez načrta, od vsepovsod, na slepo (zbran)
chambre féminin meublée de bric et de broc z vsakovrstnim pohištvom opremljena soba
connaissances féminin pluriel acquises de bric et de broc od vsepovsod pridobljeno znanje

chapelle [šapɛl] féminin kapela; rekviziti za maševanje; cerkveni kor, cerkveni pevci; figuré klika, koterija, (umetniška, literarna) skupinica

chapelle ardente s črnino zastrta in s svečami razsvetljena dvorana (soba) z mrtvaškim odrom
maître masculin de chapelle cerkveni kapelnik
esprit masculin de chapelle klikarski duh

comme [kɔm]

1. adverbe kot, kakor; kako

2. conjonction (ravno) ko, v trenutku ko; ker

il pense comme moi on misli kot jaz
comme il est grand! kako velik je!
comme cela, comme ça tako, na ta način; potemtakem
par un temps comme ça v takem vremenu
comme ci comme ça (familier) tako tako, ne dobro ne slabo
comme qui dirait tako nekako (kot); kot da bi
j'ai aperçu comme qui dirait un éclair videl sem nekak blisk
comme de raison, comme de juste kot je prav
comme si kot če
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
tout comme popolnoma, prav tako kot
(familier) c'est tout comme to je isto, to je vseeno, ni nobene razlike
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal
comme j'avais faim ker sem bil lačen
comme il faut kot treba, familier fin
une personne très comme il faut odlična, fina oseba
comme tout zelo, silno
c'est gentil comme tout, cette chambre to je nekaj zelo lepega, tale soba!
(familier) comme vous y allez! pretiravate!
Dieu sait comme ne ve se kako
il faut voir comme! in (to) kako!
cela fait quelque chose comme 500 francs to znese približno 500 frankov
comme quoi iz česar sledi; kar dokazuje; češ da
j'arrivai comme il partait prispel sem, ko je (on) ravno odhajal

conférence [kɔ̃ferɑ̃s] féminin konferenca; posvetovanje; (javno) predavanje; kolokvij

conférence du désarmement, de la paix razorožitvena, mirovna konferenca
conférences pratiques seminar, vaje (na univerzi)
conférence avec projections lumineuses predavanje s projekcijami
conférence de presse tiskovna konferenca
conférence à (ali des) quatre konferenca štirih (velesil)
conférence au sommet konferenca na vrhu
maître masculin de conférences docent (na univerzi)
salle féminin de conférences konferenčna soba; predavalnica
être en conférence konferirati, posvetovati se
faire, donner une conférence imeti predavanje
tenir une conférence imeti konferenco
la conférence piétine, est arrivée au point mort konferenca je prišla na mrtvo točko

consultation [-tasjɔ̃] féminin konzultacija, iskanje sveta, informacij, podatkov; posvetovanje; médecine, juridique strokovno mnenje; médecine ordinacija, ordinacijski pregled

consultation de droit, juridique pravno mnenje
consultation d'expert strokovno mnenje
consultation de nourrisson posvetovalnica za matere
consultation populaire plebiscit, referendum
cabinet masculin de consultation ordinacijska soba

contiguo soseden, tik ležeč

cuarto contiguo sosedna soba

côté [kote] masculin bok, stran; smer; mathématiques stranica, krak (kota); (rodoslovje) linija; stransko delo, stranski dohodek

à côté de zraven, poleg; v primeri z, na isti stopnji z
à côté de ça poleg tega
de côté na stran, ob stran(i); poševno, postrani
de côté et d'autre sem in tja
à côté ob strani, zraven
aux côtés de ob strani, poleg, zraven
de ce côté na tej strani; v tem pogledu
de chaque côté na obeh straneh
de l'autre côté na drugo stran, na drugi strani
de mon côté z moje strani, na moji strani
de tous côtés z vseh strani, vsepovsod
d'un côté, d'autre côté z ene, z druge strani
du côté de (blizu) pri, v smeri k, proti; familier glede na, z ozirom na
d'un côté (typographie) enostranski
côté (de l') envers, (de l') endroit narobe, prava stran (blaga)
pièce féminin de côté sosedna soba
point masculin de côté (médecine) zbadanje v boku
regard masculin de côté pogled od strani, postrani
courir de tous côtés tekati sem in tja
donner à côté (figuré) zgrešiti svoj cilj
être aux côtés de quelqu'un biti ob kom, komu ob strani, pomagati komu
être du côté du manche držati z močnejšim
être sur le côté biti bolan, biti v stiski
laisser de côté pustiti ob strani, opustiti, zanemarjati
marcher sur le côté droit de la route hoditi po desni strani ceste
mettre de côté dati na stran, varčevati, (pri)hraniti
mettre sur le côté poševno postaviti; familier zrušiti na tla, pobiti (osebo), izprazniti (steklenico)
passer à côté iti mimo, izogniti se (vprašanju)
prendre quelque chose par le bon côté vzeti kaj z dobre strani, z optimizmom
se ranger du côté de quelqu'un postaviti se na stran kake osebe
regarder de côté od strani, postrani pogledati

cuarto četrti

en cuarto lugar četrtič
cuarta parte četrtina
las tres cuartas partes tri četrtine
cuarto m četrt(ina); lunin krajec; četrt ure; kvadrant; nadstropje; stanovanje, soba; straža, straže
cuarto para (por) alquilar soba za najem
cuarto para alojados (huéspedes) soba za goste, gostinska soba
cuarto bajo soba v pritličju, pritličje
cuarto creciente prvi lunin krajec
cuarto delantero, exterior sprednja soba (na ulico)
cuarto de luna lunin krajec
cuarto menguante zadnji lunin krajec
cuarto de onza kovanec za 20 peset
cuarto oscuro temnica
cuarto redondo (Am) soba z enim samim vhodom
cuarto trasero, cuarto interior zadnja soba (ki ne gleda na ulico)
las diez y cuarto četrt na enajst
las diez menos cuarto tri četrt na deset
dar un cuarto al pregonero na veliki zvon obesiti
poner cuarto a alg. komu stanovanje opremiti
no tener un cuarto, estar sin un cuarto biti zelo reven
valer de tres al cuarto nič vreden ne biti
cuarto sobre cuarto do zadnje pare
cuartos pl denar
los cuartos traseros zadnje noge (mul itd.)
hacer cuartos razčetrtiti; denar si narediti, obogateti
hacer cuartos Ku na akord delati
tener cuatro cuartos imeti denar
valer cuatro cuartos smešno poceni biti
tener buenos cuartos biti krepak (postaven)

curvō -āre -āvī -ātum (curvus)

1. kriviti, skriviti (skrivljati), zakriviti (zakrivljati), (u)sločiti, upogniti (upogibati), (za)vihati: Mel., Plin., cum nux plurima curvabit ramos V., c. collum, genua sua V., genu deo (pred bogom) Vulg., cervicem alicuis Vulg. vrat upogniti komu, rotundas curvat aper lancīs H. sklede se šibijo pod veprom, c. trabes O., per … circuitu curvantem bracchia longo Scorpion atque aliter curvantem bracchia Cancrum O., oppositoque genu curvavit flexile cornu O. je ob uprtem kolenu (usločil in) napel lok, tako tudi curvare arcum manu Stat.; nec nostrum seri curvarent Aeacon anni O., curvata senio membra T., anus quaedam curvata gravi senio Ap.; iter … in orbem curvat eundem O. leta venomer v istem krogu, se curvare in cornua Cu. (o luni); s proleptičnim obj.: bimā curvans iam cornua fronte V. ki že dobiva krive roge, fretis acrior Hadriae curvantis Calabros sinus H. ki krivi (izjeda) zalive Kalabrije, cornua nec valuit curvare in paelice Iuno Pr. priležnici nastaviti krive roge; od tod v pass.: portus ab Euroo fluctu in arcum curvatus V. v loku izjeden (usločen), in quocumque frutice curvatur arcus caelestis Plin.

2. med. (u)kriviti se, zakriviti (zakrivljati) se, (u)sločiti se, sključiti se, šibiti se, upogniti (upogibati) se, pripogniti (pripogibati) se: digiti curvantur in ungues O., curvari manus (coeperunt) et aduncos crescere in ungues O., cumulusque immanis aquarum … curvari et crescere visus O. da se boči, pondere serpentis curvatur arbor O., adoptatis curvetur frugibus arbos Col. poet., arbor curvata suis fetibus Sen. tr., arbor (jambor) curvatur (namreč ob nevihti) Plin. iun., vitis curvatur Col., curvatur acies (ostrina) ferri Col., palma in diversum curvatur Plin., insectorum quorundam pedes foris curvantur Plin., crocodilo priora genua post curvantur, posteriora in superiorem partem Plin., homo ad necessaria opera curvatur Cels., nefas esse rectum animal (človek) curvari, ut adoret terram Lact.

3. pogosto pt. pf. curvātus 3 ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, upognjen, pripognjen (pripogljiv): cuspis curvata O., curvata glandibus ilex O., cruraque pinnigero curvata pisce O. goleni čisto spodaj ukrivljene v plavutasto ribo (ribji rep), turbo (vrtalka) actus habenā curvatis fertur spatiis V. se suče v krožnem teku, vitulus fronte curvatos imitatus ignes … lunae H. zakrivljena plamena lune = plameneči lunin krajec, curvatae in sua fata trabes Pr. v njegovo pogubo upognjena drevesa, orbis (krog, obroč) leviter curvatur Vell., copidas vocabant gladios leviter curvatos, falcibus similes Cu., iugum montis … curvatum Cu., os paululum in interiora curvatum Cels., cucumeres in hamos curvati, luna nova curvata in cornua, pontus Euxinus curvatus in cornua Plin., cubiculum in absida (hapsida) curvatum Plin. iun. soba krožne oblike, toto curvatus corpore Stat., pacem curvatis genibus orare Amm.; (o valujoči vodi) tudi = lokast, vzbočen, vzbokel: tollimur in caelum curvato gurgite V., illum curvata in montis faciem circumstetit unda V. vzboklo se dvigajoči val (prim. κυρτὸν κῦμα).

4. pren. komu vrat upogniti = omečiti, omehčati koga: quamvis neque te munera nec preces … nec vir … curvat H.

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

deklíški (-a -o) adj. di, della, da ragazza; nubile; femminile:
dekliški priimek cognome da ragazza, da nubile
dekliška soba camera da ragazza
dekliška šola scuola femminile

déloven (-vna -o) adj. di, da lavoro; lavorativo:
delovni načrt piano di lavoro
delovne metode metodi di lavoro
delovna obleka tuta da lavoro
delovna miza banco di lavoro
delovni konj cavallo da tiro, da fatica
delovni človek lavoratore
delovni sestanek riunione di lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovni čas orario di lavoro
delovni dan giorno di lavoro, lavorativo
delovna doba anni di lavoro, anzianità di servizio
delovna knjižica libretto di lavoro
delovna norma norma, norma di lavoro, di produzione
delovna obveznost giornata, settimana lavorativa
delovno mesto posto di lavoro
delovna moč, delovna sila manodopera
teh. delovna obremenitev carico utile
delovna pogodba contratto di lavoro
avt. delovna prostornina cilindrata
delovna skupina gruppo di lavoro, team
delovna storilnost produttività
delovna terapija terapia occupazionale, ergoterapia
delovna ura (po ceni) tassa orario
delovna zakonodaja legislazione del lavoro
jur. delovno pravo diritto del lavoro
delovno razmerje rapporto di lavoro
jur. delovno sodišče tribunale del lavoro
obrt. delovna mizica desco
delovna praksa tirocinio
delovna soba studio
delovni stroji macchine utensili
strojn. delovno vreteno (stružnice) toppo

déloven de trabajo

delovni dnevi días m pl hábiles
delovna bluza, halja blusa f de trabajo
delovni dan día m laborable; jornada f
osemurni delovni dan jornada f de ocho horas
delovni kabinet gabinete m de trabajo; estudio m
delovna knjižica libreta f de trabajo
delovno mesto puesto m de trabajo, empleo m, colocación f
delovna mezda paga f salario m
delovna nesposobnost incapacidad f para el trabajo
delovna norma norma f de trabajo
delovno področje campo m de actividades (ali de acción)
delovna obleka (halja, pajac) traje m de faena f mono m
delovni proces proceso m de trabajo
delovna pogodba contrato m de trabajo
delovno pravo Derecho m Laboral
delovna pavza descanso m
delovni prostor sala f de trabajo; taller m; laboratorio m
delovno razmerje relación f laboral
delovna sila mano f de obra
delovna skupina grupo m (ali comunidad f) de trabajo
delovno sodišče tribunal m laboral
delovna soba cuarto m de trabajo
delovna storilnost rendimiento m; capacidad f de trabajo
delovni stroški costo m de mano de obra
delovno taborišče campo m de trabajo
delovni teden semana f de trabajo
delovna ura hora f de trabajo
izpad delovnih ur pérdida f de horas de trabajo
delovne ure horas f pl de trabajo (ali de oficina)
pomanjkanje delovne sile escasez f de mano de obra
potreba po delovni sili necesidad f de mano de obra

delovn|i [é] (-a, -o) Arbeits- (stik die Arbeitsfuge, hipoteza die Arbeitshypothese, soba das Arbeitszimmer); tehnika Arbeits- (oder/ploščad die Arbeitsbühne, das Arbeitsgerüst, operacija der Arbeitsvorgang, der Arbeitsgang); Wirk- (tlak der Wirkdruck, učinek die Wirkleistung)

déški (-a -o) adj. da ragazzo, dei ragazzi; dei bambini; fanciullesco:
deška soba camera dei bambini
deška šola scuola maschile

devant² [dəvɑ̃] masculin sprednja stran, sprednji del; ospredje (pri sliki)

chambre féminin sur le devant sprednja soba (na ulico)
patte féminin de devant sprednja taca
devant d'une chemise sprednji del srajce, plastron
balayer le devant de la maison pometati pred hišo
prendre, gagner le devant, les devants prehiteti, dobiti prednost

dìm smoke; fume; reek

maska proti dìmu smokehelmet
oblak (steber) dìma a cloud (a column) of smoke
ta riž diši po dìmu this rice tastes (ali smells) of smoke
soba je bila polna dìma od tobaka the room reeked of tobacco smoke
uničiti listno uš z dìmom to fumigate greenfly
kjer je dìm, je tudi ogenj there is no smoke without fire

dnéven daily

dnévni izkupiček daily sales pl
dnévna količina daily quantity
dnévna poraba daily consumption
dnévno poročilo daily report
dnévna prodaja six-day sale
dnévna proizvodnja daily output
dnévni red agenda; order of the day
dati na dnévni red to place on the agenda
vzeti z dnévnega reda to take off the agenda
dnévna svetloba (luč) daylight
dnévna telovadba pogovorno daily dozen
dnévna soba living room
dnévna cena price of the day; current price
dnévni (borzni) tečaj current rate of exchange
dnévno delo day work
dnévna izmena (posada) day shift, pogovorno days
dnévni zaslužek daily wages pl, a day's pay

dnéven (-vna -o) adj.

1. di, del giorno, da giorno; diurno:
dnevna svetloba luce del giorno
kozm. dnevna krema crema da giorno
dnevna soba soggiorno
dnevno, nočno delo lavoro diurno, notturno

2. del giorno, giornaliero:
dnevna norma norma giornaliera
dnevni zaslužek incasso giornaliero
dnevne cene prezzi del giorno
dnevni red ordine del giorno

3. (vsakodneven, reden) quotidiano, giornaliero, regolare:
dnevni radijski program programma radiofonico giornaliero
dnevna avtobusna zveza (z mestom) linee automobilistiche quotidiane, regolari
dnevna delovna migracija pendolarità
dnevno časopisje stampa quotidiana

4. del giorno, attuale, di attualità:
komentar dnevnih dogodkov commento dei fatti del giorno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mont. dnevni kop scavo a cielo aperto
zool. dnevni pavlinček vanessa (Vanessa io)
voj. dnevno poročilo rapporto giornaliero
voj. dnevno povelje ordine del giorno
dnevni red (sestanka zasedanja) ordine del giorno