Franja

Zadetki iskanja

  • zapisan (-a, -o) geschrieben, aufgezeichnet
    figurativno dobro/ slabo zapisan pri kom gut/schlecht angeschrieben (bei)
    biti dobro zapisan hoch im Kurs stehen
    biti zapisan geschrieben stehen, na obrazu: im Gesicht stehen, an/auf der Stirn geschrieben sein
    zapisan propadu untergangsreif
    biti zapisan smrti dem Tode geweiht sein, todgeweiht sein
    človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
    biti zapisan v zvezdah in den Sternen geschrieben stehen
  • zapísan (-a -o) adj.

    1. scritto, registrato:
    dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami un'azione che verrà iscritta nella storia a lettere d'oro
    pren. nikjer ni zapisano, da mora tako biti e dove sta scritto che deve essere così?

    2. lasciato, eredidato:
    imeti kaj zapisano po očetu aver ereditato qcs. dal padre

    3. destinato; votato:
    biti zapisan propadu essere destinato alla rovina
    biti zapisan znanosti votarsi, darsi alla scienza
    pog. imajo ga dobro, slabo zapisanega gode di buona, di cattiva reputazione
  • zapísati to write down; to note down; to jot (down); to put down (za for); to register

    zapísati voznika zaradi prehitre vožnje to take down a motorist's name and address for speeding (ali for exceeding the speed limit)
    zapísati si to take a note (of), to take down
    zapišite me za 50.000 tolarjev put me down for 50,000 tolars
    zapisan noted down, registered, jotted down
    biti dobro zapisan pri kom (figurativno) to be well thought of by someone, (pogovorno) to be well in with someone
    on je dobro (slabo) zapisan pri meni (figurativno) he is in my good (bad, black) books
    slabo je zapisan pri svojem šefu he is in a tough spot with his boss
    smrt mu je zapisana v obrazu arhaično he has the seal of death in his face
  • zapísati mettre (ali consigner, coucher) par écrit, écrire, inscrire, noter, prendre note de ; (zdravilo) prescrire, ordonner

    zapisati se (pomotoma) faire une faute d'orthographe, mal orthographier, familiarno écrire de travers
    dobro (slabo) biti zapisan pri kom (figurativno) être bien (mal) vu par quelqu'un, (n') avoir (pas) la cote auprés de quelqu'un, (n') être (pas) dans les bonnes grâces (ali dans les petits papiers) de quelqu'un
    smrti zapisan voué à la mort
  • zapomni|ti si [ô] (-m si) kaj sich (etwas) merken, (etwas) im Kopf behalten
    dobro si zapomniti kaj ein gutes Gedächtnis haben für
    slabo si zapomniti kaj kein Gedächtnis haben für, ein schlechtes Gedächtnis haben für
    to si je lahko zapomniti das ist gut merkbar
    zapomni si … [laß] lass dir das gesagt sein!
  • zaseden [é] (-a, -o)

    1. besetzt (tudi telefonska linija)
    nezadostno zaseden unterbesetzt
    slabo zaseden dünnbesetzt
    polno zaseden vollbesetzt
    znak za zasedeno linijo das Besetztzeichen

    2. kapaciteta: ausgelastet; hotel ipd.: ausgebucht, voll belegt
    premalo zaseden kapaciteta: nicht ausgelastet, hotel: unterbelegt

    3. vojska besetzt, okkupiert
  • zaséden occupé ; (vlak, avtobus) complet ; (človek) pris, retenu

    polno (slabo) zaseden (gledališče) plein (presque vide)
  • zašušmariti glagol
    (slabo narediti; uničiti) ▸ pancserkedik, kontárkodik, elcsesz
    Eden od zdravnikov ji je predpisal precej dvomljiva zdravljenja, drugi pa je zašušmaril operacijo. ▸ Az egyik orvos megkérdőjelezhető kezelést írt neki elő, a másik pedig elpancserkedte a műtétet.
  • zašuštrati glagol
    neformalno (slabo narediti; uničiti) ▸ elpuskáz, elbaltáz, elfuserál
    Razširile so se govorice, da so preiskavo umora zašuštrali kriminalisti. ▸ Olyan mendemondák keringtek, hogy a gyilkosság vizsgálatát a nyomozók baltázták el.
    Zdi se, da znam delati komedije, doslej niti ene še nisem zašuštral. ▸ Azt hiszem, tudok vígjátékokat készíteni, eddig egyet sem puskáztam el.
    Ginekologinja jo je dobro zašuštrala. ▸ A nőgyógyász alaposan elfuserálta.
  • zdéti se parecer

    kot se zdi a lo que parece
    zdi se, da je utrujen parece estar cansado
    zdi se, da tega ne vedó parecen no saberlo
    kaj se ti zdi? ¿qué te parece?
    kakor se Vam zdi como le parezca
    ne zdi se mi slabó no me parece mal
    kako se ti zdi kravata? ¿qué te parece esta corbata?
  • známenje sign; signal; mark; (slabo) portent

    materino (vrojeno) známenje birthmark, mole
    naglasno známenje gramatika accent
    známenje propadanja sign of decay
    to je slabo známenje za bodočnost this bodes ill for the future
    to je slabo známenje za vas this bodes you no good
    ne vidim nobenega známenja izboljšanja I do not see any sign of improvement
    bila so (čudežna) známenja na nebu there were (miraculous) signs in heaven
  • známenje signe moški spol , marque ženski spol , signal moški spol ; (ob poti) calvaire moški spol

    Kajnovo znamenje signe de Caîn
    materino znamenje tache ženski spol de vin, envie ženski spol
    napraviti znamenje križa (pokrižati se) faire le signe de la croix
    to je dobro (slabo) znamenje c'est de bon (mauvais) augure
  • známenje (-a) n

    1. segno, segnale; sintomo, indizio:
    dobro, slabo, svarilno opozorilno znamenje buon segno, cattivo segno, segno premonitore
    nebeška znamenja segni celesti
    prva znamenja starosti i primi sintomi di senescenza
    v znamenje prijateljstva in segno di amicizia

    2. segno, segnale, cenno:
    narediti znamenje križa fare il segno della croce
    znamenje za napad segnale di attacco
    dajati komu znamenja z glavo fare cenni della testa

    3. (dogovorjen lik, ki ima določen pomen) segno, segnale, insegna; marchio:
    grafično, pisno znamenje segno grafico, scritto
    vžgati živali znamenje imprimere il marchio sulla bestia
    avtorsko znamenje contrassegno dell'autore
    znamenja nad vrati obrtnih delavnic le insegne sulla porta delle botteghe artigianali
    krona in žezlo kot znamenja kraljeve oblasti la corona e lo scettro, insegne del potere reale
    zodiakalna znamenja segni zodiacali

    4. um. colonna, cippo, cappella votiva:
    kužno znamenje colonna eretta a ricordo della peste

    5. segno, marchio; insegna:
    mesto živi v znamenju dirke okrog Italije la città vive all'insegna del Giro d'Italia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nositi Kajnovo znamenje portare il marchio di Caino, essere un killer, dei killer
    lingv. naglasno znamenje segno di accentazione
    geod. triangulacijska znamenja segni di triangolazione
    pog. materino znamenje voglia
  • známenje signo m ; seña f ; señal f ; indicio m

    čudežno znamenje signo milagroso
    Kajnovo znamenje estigma m de Caín
    materino znamenje lunar m, (med) nevo m
    znamenje življenja señal de vida
    znamenje križa señal de la cruz
    napraviti znamenje križa (pokrižati se) hacer la señal de la cruz, santiguarse
    to je dobro (slabo) znamenje es una buena (mala) señal, fig es un buen (mal) síntoma
    posebna znamenja señas f pl
  • zven|eti [é] (-im)

    1. glas, zvon ipd.: klingen (hkrati z mitklingen, iz herausklingen, naprej weiterklingen, skupaj mitklingen, zusammenklingen mit)
    votlo zveneti hohl klingen
    podobno zveneti lingvistika anklingen

    2. (doneti) tönen, schallen (iz herausschallen, naprej weitertönen, weiterschallen, skozi durchschallen, ven/iz heraustönen, herausschallen); (vibrirati) schwingen (skupaj z mitschwingen)
    zveneti v ušesih in den Ohren schallen/klingen

    3.
    figurativno dobro/slabo zveneti sich gut/schlecht anhören
    narobe mi zveni ein falscher Ton schwingt mit
  • zvenéti sonner, résonner, retentir

    v ušesih mi zveni mes oreilles sonnent (ali tintent)
    ta beseda dobro (slabo) zveni (na uho) ce mot sonne bien (mal) (à l'oreille)
  • žé adv.

    1. già; ormai:
    tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
    vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

    2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
    že ime vse pove il solo nome dice tutto
    že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

    3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
    bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

    4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
    prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
    to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

    5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
    zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

    6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
    daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
    ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
    jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

    7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
    kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

    8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
    piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

    9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
    kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

    10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
    iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

    11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
    ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
    bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

    12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
    kdo ga že išče chi è che lo cerca?
    kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

    13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
    naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

    14. že ... kaj šele già... figurarsi:
    že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

    15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
    že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
    kruha bo že il pane non ci mancherà
    kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
    kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
    kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela
  • žel|eti [é] (-im)

    1. komu kaj wünschen (na skrivaj heimlich wünschen, od srca vom Herzen wünschen, vse dobro alles Gute wünschen, srečo Glück wunschen)
    želeti dobro komu es gut meinen mit (jemandem)
    želeti zlo/slabo komu (jemandem) [übelwollen] übel wollen
    želeti vse najslabše/naj ga hudič vzame (jemandem) die Pest an den Hals wünschen
    želti komu, da bi ga hudič pobral (jemanden) ins Pfefferland wünschen

    2. (voščiti) wünschen (vse najboljše alles Gute wünschen, srečo Glück wünschen), herabwünschen auf
    želeti prijeten večer einen schönen Abend wünschen
    pri pozdravih: želeti dober večer/lahko noč/dobro jutro/dober dan guten Abend/gute Nacht/guten Morgen/guten Tag wünschen
    želeti prijeten počitek/dober tek/ hitro okrevanje/prijetno potovanje angenehme Ruhe/guten Appetit/gute Besserung/eine gute Reise wünschen

    3. (pričakovati) wünschen (garancije gewisse Garantien, da se držimo predpisov [daß] dass man sich an die Vorschriften hält)
    nekdo želi govoriti z vami es wünscht Sie jemand zu sprechen
    če/kot želite wie Sie wünschen
    kaj želite was wünschen Sie, v gostinskem lokalu: was darf es sein

    4. (biti voljan) -willig sein (izseliti se auswanderungswillig, ločiti se scheidungswillig)
  • želéti to desire, to want; to wish; to be desirous (of), to long for

    zelo želéti to long, to yearn, to thirst, to crave, to hunger (after), to be dying for
    želéti lahko noč (zbogom) to bid good night (goodbye)
    kaj želite od mene? what do you want from me?
    ali želiš, da on pride? do you want him to come?
    on želi dobiti to mesto he wants to get that post
    želite, gospod? (v trgovini) what can I do for you, sir?
    želéti komu dobro (slabo) to be well (ill) disposed to someone
    želéti si to long for, to yearn for
    zelo si želéti domov to long for one's home
    želel si je vesti od svoje družine he longed for news of his family
    vsi želimo, da bi se kmalu vzpostavil mir we all wish that peace may soon be restored
    želéti komu srečo to wish someone luck, to wish someone, well
    kakor želite as you please, just as you wish
    tega ne bi še psu želel! (ZDA) it shouldn't happen to a dog!
    želim van srečno novo leto! I wish you a happy New Year!
    želim ti vse najboljše k rojstnemu dnevu! many happy returns of the day!
    kaj si želiš za svoj rojstni dan? what would you like for your birthday?
    hoteti in želéti je dvoje, ni isto willing and wishing are not the same thing
  • želódec stomach; pogovorno tummy; (prežvekovalcev) maw; (ptičji) gizzard

    bolan na želódcu dyspeptic
    pokvarjen želódec disordered (ali upset) stomach
    bolečine v želódcu stomachache
    občutljiv, izbirčen želódec delicate stomach, easily upset stomach
    rak na želódcu stomach cancer
    zdravilo za želódec stomachic
    na prazen želódec on an empty stomach
    kruljenje v želódcu rumbling in the stomach
    razširjanje želódca stomachic dilatation
    ima slab želódec he suffers from indigestion
    ona ima dober želódec (figurativno) she can stand (ali put up with) a good deal
    imeti koga v želódcu (figurativno) to be unable to stand someone
    hrana mi težko leži na želódcu food lies heavy on my stomach
    to mi leži v želódcu (tega ne morem prebaviti) (figurativno) it sticks in my gizzard
    želódec mi kruli my stomach (ali pogovorno tummy) is rumbling
    obračati komu želódec (figurativno) to turn someone's stomach
    želódec se mi obrača ob tem it's giving me the stomachache (ali vulgarno the bellyache)
    potešiti si želódec to stay one's stomach
    ta hrana ne prija mojemu želódcu this food disagrees with me
    želódec se mi vzdiguje (= slabo mi postaja) my stomach rises