Franja

zapornik¹ [ó] moški spol (-a …) der Häftling, der Gefängnisinsasse
odpuščeni zapornik der Haftentlassene ( ein -r)
zapornik s prostim izhodom der Freigänger
dopust zapornika der Hafturlaub
duhovnik/dušni pastir za zapornike der Gefängnisgeistliche, Gefängnisseelsorger
dušno pastirstvo za zapornike die Gefängnisseelsorge, Gefangenenseelsorge
organizacija pomoči za zapornike die Gefangenenhilfsorganisation
skrb za zapornike die Gefangenenfürsorge
osvoboditev zapornikov die Gefangenenbefreiung
transport zapornikov der Gefangenentransport
upor zapornikov der Häftlingsaufstand, Gefangenenaufstand

zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. disegnare, segnare, tracciare:
zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe

2. knjiž. descrivere, tracciare:
predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista

3. fissare, delineare:
zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo

B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello

2. pren. delinearsi; risaltare:
v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura

zarod¹ moški spol (zaróda …) živalstvo, zoologija die Brut
skrb za zarod oskrba: die Brutfürsorge
negovanje: die Brutpflege
skrbeti za zarod die Brut betreuen, die Brutpflege betreiben

zdravstvena nega stalna zveza
(skrb za bolnike) ▸ betegápolás

zdravstvena oskrba stalna zveza
(skrb za bolnike) ▸ egészségügyi ellátás

združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

A) imperf., perf.

1. unire, combinare; legare:
združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

2. collegare:
stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

3. (biti skupen) unire, accomunare:
skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

4. combinare, conciliare:
združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

5. assommare, accoppiare:
kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

6. ekst. unire, unificare:
združiti Evropo unificare, unire l'Europa

7. cumulare:
združevati več funkcij cumulare le cariche
ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. unirsi, fondersi:
predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
politično se združevati coalizzarsi
polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare

žêna (-e) f

1. moglie; sposa, signora; donna sposata:
vzeti za ženo prendere in moglie
izgubiti, zapustiti ženo perdere, abbandonare la moglie
dati komu hčer za ženo dare in moglie, maritare la figlia

2. donna:
osvajalec žena donnaiolo, tombeur de femmes
skrb za žene matere la assistenza alle ragazze madri
biti blažen med ženami essere beato fra le donne
bila sta kakor mož in žena convivevano, vivevano in concubinato
dan žena la giornata, la festa della donna (l'8 marzo)
bela žena fantasma vestito di bianco

žreti² [é] (žrè) koga: wurmen (poraz me žre die Niederlage wurmt mich), nagen an (dvomi ga žro Zweifel nagen an ihm), fressen an (skrb/jeza ga žre Sorge/Ärger [frißt] frisst an ihm)

žrt|ev² ženski spol (-ve …) vojne, nesreče, hudodelstva: das Opfer (nezgode Unfallopfer, plazu Lawinenopfer, preminula med reševanjem Bergeopfer, Bergungsopfer, prometa Verkehrsopfer, napada z napalmom Napalmopfer, vojne Kriegsopfer, vojnih operacij Opfer von Kriegshandlungen, zakasnela Spätopfer)
smrtna žrtev Todesopfer, der -tote
(prometa Verkehrstote, nezgode Unfalltote, vojne Kriegstote)
žrtev poškodb pri/v … der -verletzte
(vojni Kriegsverletzte)
skrb za žrtve vojne die Kriegsopferfürsorge
skrb za žrtve nacističnega režima die Opferfürsorge
pokojnina za žrtve nacizma die Opferrente

ἀπ-ελαύνω, ἀπ-ελάω [gl. ἐλαύνω; imper. ἀπέλα, impf. ἀπήλαον] 1. act. a) trans. odženem, preženem, spodim, odpeljem (ἀπό) τινος, odvzamem τινὶ φόβον; odpravim εἰς τόπον, izključim ἀρχῶν; b) intr. (στρατόν) odkorakam, odrinem dalje, odidem, (ἵππον) odjašem ἔς τι, παρά τινα. 2. pass. in med. a) pode me od česa, umikam se, pregnan sem iz česa τινός; τῆς φροντίδος odvzemo mi skrb = misel na kaj mi je tuja; b) odstopiti moram od česa, odreči se moram τινός.

δέος, δέους, ep. δείους, τό 1. strah, bojazen, skrb; τινός pred kom ali čim; ὑπὸ δείους od strahu; δέος ἴσχετε μηδέν ne dajte se preplašiti; τεθνάναι τῷ δέει τινά umirati od strahu pred; ἀδεὲς δέος δεδιέναι delati si prazen strah; δέος ἐστὶ μή (tudi inf.) bati se je, da. 2. vzrok strahu, nevarnost; ἐπεὶ οὔ τοι ἔπι δέος ker se ti ni nikogar bati.

ἐγ-κλῑ́νω 1. trans. nagibljem, upogibljem, εἴς τι kam, πόνος ὔμμι ἐγκέκλιται trud (skrb) leži, sloni na vajinih ramah. 2. intr. a) nagibljem se, uklonim se, upognem se, πρός τινα naslanjam se, ταῖς κεφαλαῖς pobešam glavo, pf. slonim na; b) obrnem se v beg, umikam se, τινί pred kom.

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἐλπίς, ίδος, ἡ pričakovanje, nada, upanje, slutnja, skrb; bojazen, strah, ἔχω ἐλπίδα upam, ἐλπίς ἐστι σωτηρίας (na rešitev, sicer sledi inf. fut. ali aor. ali ὡς); NT εἴς τινα; εἰς ἐλπίδα ἔρχομαι, ἐλπίδα ἔχω ἔν τινι imam upanje (upam) na kaj, ἐλπίδας λέγω tolažim z nadami; αἱ ὑμέτεραι ἐλπίδες upanje na vašo pomoč, ἡ ἐλπὶς τοῦ ναυτικοῦ upanje na mornarico, ἐκτὸς ἐλπίδος, παρ' ἐλπίδα, ἀπ' ἐλπίδων proti pričakovanju.

ἐμ-βαίνω [gl. βαίνω, aor. ἐνέβην, ep. ἔμβην, cj. ἐμβέῃ, ἐμβήῃ, pt. pf. ἐμβεβαώς, poet. ἐμβεβώς, ep. 3 pl. plpf. ἐμβέβᾰσαν] 1. intr. a) stopim na (v) kaj, εἰς ναῦς, νηΐ, ἐν νηΐ na ladjo, ἵπποις, δίφροις, γῆς ὅρων na čigavo zemljo; pren. napotim se kam, lotim se česa, vzamem nase εἰς κίνδυνον, τῷ ἐπιτηδεύματι; b) stopam, hodim, grem po τινί; o konjih: potegnem, stopam, ἔμβητον naprej; pf. stojim na ἐπ' ἀπήνης, nahajam se v čem ἐν τοῖς δεινοῖς, pritrjen sem na čem κατά τι; c) prihajam odkod, stopim vmes (in oviram) ἀπό τινος. 2. trans. (aor. ἐνέβησα) spravljam, postavljam, nalagam na kaj μῆλα(v tmezi); εἰς φροντίδα spravljam v skrb.

ἐν-θῡ́μιος 2 pri srcu ležeč, ki povzročuje skrb, ἐνθύμιόν οἱ ἐγένετο vest ga je zapekla; μή τοι λίην ἐνθύμιος ἔστω ne delaj si preveč skrbi zanj, ἐνθύμιον ποιοῦμαι ženem si k srcu, εὐναί zakon poln skrbi, žalosten.

ἐπ-έχω [fut. ἐφέξω, ἐπισχήσω, aor. ἐπέσχον, poet. ἐπέσχεθον, ep. plpf. pass. 3 pl. ἐπώχατο] ἐπ-ίσχω I. act. 1. trans. a) imam, držim na čem (kaj), molim komu, dajam, ponujam μαζόν, οἶνον, κοτύλην; πόδας τινί postavljam, polagam na, ἵππους vodim (nasproti), τινά imam pred seboj, stojim komu nasproti Κορινθίους; b) pri-, zadržujem χεῖρα, pritegnem ἡνίαν, oviram, branim, ustavljam τινά τινος, inf. s ὥστε, inf. in μή, mudim τινά, odlašam, zavlačujem τὸ πλεῖν, συμβουλεύειν; ζημίαν izpregledam, odpustim, θυμόν τινος vzdržim se česa; αἱ πύλαι ἐπώχατο vrata so bila zaklenjena; c) imam v oblasti, raztezam se črez kaj, segam črez kaj κλάδοι γῆν, razprostiram se, obsegam, zavzemam prostor χῶρον, pokrivam, ὁπόσσον ἐπέσχε πυρὸς μένος kakor daleč je segal ogenj, ὁκόσα ἐπέσχον kamorkoli so prišli, Κυρηναίους dajem delo (opravilo), μόγος ἐπέχει με tare, stiska me skrb; d) čvrsto držim, λόγον ζωῆς držim se besede življenja NT. 2. intr. a) čakam, postojim, potrpim, ustavim se, obotavljam se, mudim se kje, χρόνον εἰς τὴν Ἀσίαν ostanem nekaj časa v Aziji NT, ἐπισχὼν ὀλίγον χρόνον ἧκε prišel je kmalu potem; b) vzdržim se česa, odstopim od česa, neham τινός, περί τινος odložim kaj, počakam; c) grem nad koga, napadem, pritiskam na ἐπί, κατά τινα, ναῦς ἐπί τινι plove proti komu, vderem, priderem ὄχλος; obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj, opazim, gledam na τινί NT; nameravam, sklenem, mislim; τί μοι ὧδ' ἐπέχεις; kaj režiš tako nad menoj?; d) zadržim, zamolčim (svoje mnenje); vladam, sem, trajam τύχη, nastopim σκότος, nastanem σεισμοί, ἄνεμος veter veje. II. med. 1. a) nastavim (na usta); b) merim ἰῷ; c) zamašim si ὦτα. 2. a) obotavljam se, mudim se; b) ponujam.

ἐπιμέλεια, ἡ (ἐπιμελής) 1. skrb, skrbnost, pozornost, pazljivost περί τινος, τινός, ἔργων previdno ravnanje, ἐπιμέλεια ἔνι τινί nekdo je sposoben, skrbeti za kaj, ἐπιμέλειαν ποιοῦμαι, ἔχω (περί) τινος skrbim za kaj, mislim na kaj, οὐδεμίαν ἐπιμέλειαν ποιοῦμαί τινος popolnoma zanemarjam; ἐπιμέλεια αὐτῶν ἔσται skrbeli (brigali se) bodo za nje; ἐπιμελείᾳ, κατ' ἐπιμέλειαν skrbno, premišljeno, nalašč; posebno: a) vnema, prizadevanje, vežbanje, vaja ἀρετῆς, ταύτης ἐπιμελείας οὔσης περὶ ἀρετῆς ker si toliko prizadevajo za čednost; b) vzgoja, izobrazba τῆς ψυχῆς, znanje, umetnost διδάσκω; c) spoštovanje, pozornost, pazljivost φίλων; ἐπιμελείας τυγχάνω dam si postreči NT, ὑπό τινος spominja se me kdo po smrti. 2. oskrbovanje, uprava, ἡ κατὰ γῆν nadvlada (hegemonija) na suhem.

ἐπι-μελέομαι, ἐπι-μέλομαι d. p. [fut. ἐπιμελήσομαι, aor. ἐπεμελήθην, pf. ἐπιμεμέλημαι] 1. a) imam skrb za, skrbim za, brigam se za τινός, ὑπέρ, περί τινος, ὅπως, ὡς, acc. c. inf., τῶν ἄλλων naredim, odredim vse ostalo, πᾶσαν ἐπιμέλειαν skrbim z vso skrbjo, τὰ τοιαῦτα πάντα ἐπεμέλετο spomnil se ga je v vseh takih rečeh; b) trans. preskrbim, pripravim τί. 2. a) načelujem, nadzorujem, opravljam, oskrbujem τῆς πόλεως; b) skrbno gojim, mar mi je kaj, zanimam se za, urim se v, brigam se za ἀρετῆς, μαντικῆς.

ἐπιμελής 2 (ἐπι-μέλομαι) 1. ki ima skrb, skrben, skrbeč, skrbljiv, vnet, marljiv τινός, περί τι. 2. kar dela skrb; ἐπιμελές μοί ἐστί (γίγνεταί) τι ali τινος na srcu mi je, zanima me, vzamem si k srcu, nekaj vzbuja mojo pozornost, skrbi me kaj, osupnem Κύρῳ ἐπιμελὲς ἐγένετο, τὰ Κροῖσος εἶπεν; ἐπιμελὲς ποιοῦμαι εἰδέναι brigam se, trudim se; subst. τὸ ἐπιμελές skrb. – adv. ἐπιμελῶς skrbno.