Franja

wasting [wéistiŋ]

1. pridevnik
opustoševalen, uničujoč
medicina hirajoč
figurativno glodajoč (care skrb)

2. samostalnik
trošenje, tratenje, zapravljanje; obraba

wear^*2 [wɛ́ə]

1. prehodni glagol
nositi (na sebi), imeti na sebi
figurativno nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati
figurativno glodati

2. neprehodni glagol
nositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti
figurativno postati

worn cloths obrabljena, ponošena, oguljena obleka
a worn joke stara, obrabljena šala
to wear black nositi črno obleko, biti črno oblečen
to wear the breeches (trousers, pants) pogovorno nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)
her courage wore thin pogum ji je polagoma upadel
to wear the crown nositi krono, figurativno biti kralj; religija postati mučenik
to wear one's coat to rags oguliti svoj suknjič
their friendship has worn well njihovo prijateljstvo se je dobro držalo
to wear the gown figurativno biti pravnik
to wear one's hair curled nositi (imeti) nakodrane lase
to wear one's heart on the sleeve figurativno reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskren
to wear s.o. in one's heart biti komu vdan, nositi koga v svojem srcu
to wear horns figurativno biti rogonosec (varan soprog)
to wear a hole in dobiti luknjo (v obleki) od obrabe
to wear a pair of shoes comfortable iznositi, uhoditi (svoje) čevlje
to wear well dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritiko
he wears well ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajši
she wears her years well dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)
to wear the petticoat pogovorno biti copatar, biti pod copato
to wear thin postati oguljen; figurativno postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginiti
to wear white oblačiti se v belo, biti belo oblečen
he is worn by care skrb ga gloda, grize
the day wears to an end dan se bliža kraju, polagoma mineva
she wears on me ona mi gre na živce

zádnji (-a -e)

A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
zadnja stran ultima pagina
zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
zadnje kolo ruota posteriore
ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
zadnje novice ultime notizie
to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
avt. zadnji most treno posteriore
jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
bibl. zadnja večerja ultima cena
rel. zadnja popotnica viatico
vet. zadnja golen garretto
avt. zadnja meglenka retronebbia
evf. zadnja plat posteriore, didietro
pog. zadnja pogruntavščina ultima
zadnja rešitev ultima ratio
lit. zadnja stanca tornata
zadnja stran retro, tergo
voj. zadnja straža retroguardia
zadnji del govejega stegna girello
navt. zadnji jambor mezzana
astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
anat. zadnji možgani metencefalo
avt. zadnje okence lunotto
grad. zadnje ometavanje stabilitura

B) zádnji (-a -e) m, f, n
zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi

zaglódati (-am)

A) perf.

1. staccare coi denti; addentare

2. pren. rodere, tormentare, crucciare:
spet ga je zaglodala skrb di nuovo fu assalito da preoccupazioni

B) zaglódati se (-am se) perf. refl. penetrare (rodendo)

zapornik¹ [ó] moški spol (-a …) der Häftling, der Gefängnisinsasse
odpuščeni zapornik der Haftentlassene ( ein -r)
zapornik s prostim izhodom der Freigänger
dopust zapornika der Hafturlaub
duhovnik/dušni pastir za zapornike der Gefängnisgeistliche, Gefängnisseelsorger
dušno pastirstvo za zapornike die Gefängnisseelsorge, Gefangenenseelsorge
organizacija pomoči za zapornike die Gefangenenhilfsorganisation
skrb za zapornike die Gefangenenfürsorge
osvoboditev zapornikov die Gefangenenbefreiung
transport zapornikov der Gefangenentransport
upor zapornikov der Häftlingsaufstand, Gefangenenaufstand

zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. disegnare, segnare, tracciare:
zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe

2. knjiž. descrivere, tracciare:
predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista

3. fissare, delineare:
zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo

B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello

2. pren. delinearsi; risaltare:
v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura

zarod¹ moški spol (zaróda …) živalstvo, zoologija die Brut
skrb za zarod oskrba: die Brutfürsorge
negovanje: die Brutpflege
skrbeti za zarod die Brut betreuen, die Brutpflege betreiben

zdravstvena nega stalna zveza
(skrb za bolnike) ▸ betegápolás

zdravstvena oskrba stalna zveza
(skrb za bolnike) ▸ egészségügyi ellátás

združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

A) imperf., perf.

1. unire, combinare; legare:
združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

2. collegare:
stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

3. (biti skupen) unire, accomunare:
skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

4. combinare, conciliare:
združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

5. assommare, accoppiare:
kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

6. ekst. unire, unificare:
združiti Evropo unificare, unire l'Europa

7. cumulare:
združevati več funkcij cumulare le cariche
ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. unirsi, fondersi:
predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
politično se združevati coalizzarsi
polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare

žêna (-e) f

1. moglie; sposa, signora; donna sposata:
vzeti za ženo prendere in moglie
izgubiti, zapustiti ženo perdere, abbandonare la moglie
dati komu hčer za ženo dare in moglie, maritare la figlia

2. donna:
osvajalec žena donnaiolo, tombeur de femmes
skrb za žene matere la assistenza alle ragazze madri
biti blažen med ženami essere beato fra le donne
bila sta kakor mož in žena convivevano, vivevano in concubinato
dan žena la giornata, la festa della donna (l'8 marzo)
bela žena fantasma vestito di bianco

žreti² [é] (žrè) koga: wurmen (poraz me žre die Niederlage wurmt mich), nagen an (dvomi ga žro Zweifel nagen an ihm), fressen an (skrb/jeza ga žre Sorge/Ärger [frißt] frisst an ihm)

žrt|ev² ženski spol (-ve …) vojne, nesreče, hudodelstva: das Opfer (nezgode Unfallopfer, plazu Lawinenopfer, preminula med reševanjem Bergeopfer, Bergungsopfer, prometa Verkehrsopfer, napada z napalmom Napalmopfer, vojne Kriegsopfer, vojnih operacij Opfer von Kriegshandlungen, zakasnela Spätopfer)
smrtna žrtev Todesopfer, der -tote
(prometa Verkehrstote, nezgode Unfalltote, vojne Kriegstote)
žrtev poškodb pri/v … der -verletzte
(vojni Kriegsverletzte)
skrb za žrtve vojne die Kriegsopferfürsorge
skrb za žrtve nacističnega režima die Opferfürsorge
pokojnina za žrtve nacizma die Opferrente

ἀπ-ελαύνω, ἀπ-ελάω [gl. ἐλαύνω; imper. ἀπέλα, impf. ἀπήλαον] 1. act. a) trans. odženem, preženem, spodim, odpeljem (ἀπό) τινος, odvzamem τινὶ φόβον; odpravim εἰς τόπον, izključim ἀρχῶν; b) intr. (στρατόν) odkorakam, odrinem dalje, odidem, (ἵππον) odjašem ἔς τι, παρά τινα. 2. pass. in med. a) pode me od česa, umikam se, pregnan sem iz česa τινός; τῆς φροντίδος odvzemo mi skrb = misel na kaj mi je tuja; b) odstopiti moram od česa, odreči se moram τινός.

δέος, δέους, ep. δείους, τό 1. strah, bojazen, skrb; τινός pred kom ali čim; ὑπὸ δείους od strahu; δέος ἴσχετε μηδέν ne dajte se preplašiti; τεθνάναι τῷ δέει τινά umirati od strahu pred; ἀδεὲς δέος δεδιέναι delati si prazen strah; δέος ἐστὶ μή (tudi inf.) bati se je, da. 2. vzrok strahu, nevarnost; ἐπεὶ οὔ τοι ἔπι δέος ker se ti ni nikogar bati.

ἐγ-κλῑ́νω 1. trans. nagibljem, upogibljem, εἴς τι kam, πόνος ὔμμι ἐγκέκλιται trud (skrb) leži, sloni na vajinih ramah. 2. intr. a) nagibljem se, uklonim se, upognem se, πρός τινα naslanjam se, ταῖς κεφαλαῖς pobešam glavo, pf. slonim na; b) obrnem se v beg, umikam se, τινί pred kom.

ἐκ, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τὴν φόρμιγγα ἐκ πασσάλου ἐκρέμασεν je obesil na žebelj, ἀνάπτω τὸν ἵππον ἐκ δένδρου privežem za drevo, τὸν νεκρὸν ἔλαβεν ἐκ τῶν ποδῶν mrtveca je prijel za noge, ὁδοιπορέω ἐκ σκήπτρου opirajoč se na palico. 2. časovno: od, izza, po: ἐξ ἀρχῆς spočetka, od nekdaj, ἐκ νεότητος εἰς γῆρας, ἐκ παίδων od mladih nog, ἐκ τοῦ ἀρίστου takoj po zajtrku, ἐκ πολλοῦ zdavnaj, davno, τὰ ἐκ τούτων nadaljnje, ἐξ ἡμέρας po dnevi, v teku dneva, ἐκ νυκτῶν ponoči, ἐξ ἡμέρας εἰς ἡμέραν od dne do dne, ἐκ τούτου od tedaj, ἐξ οὗ, ἐξ ὅτου odkar, ἐκ τοῦ od tedaj, ἐκ πολλῆς ἡσυχίης po dolgem molčanju, ἐκ φόβου φόβον τρέφω skrb za skrbjo, μόχθος ἐκ μόχθων neprestane nadloge ali težave. 3. preneseno; pomenja pa: a) izvor: iz, od γίγνομαι, εἰμὶ ἔκ τινος izviram iz, rodim se komu, ὄναρ ἐκ Διός ἐστι prihaja od Zevsa, θάνατος ἐκ μνηστήρων, ἡ ἐξ ἐμοῦ ἄνοια ki izvira iz mene = moja nespamet; tako posebno pri glagolih μανθάνω, λαμβάνω, ἔχω, ἀκούω τι ἔκ τινος; b) snov, iz katere je kaj narejeno: iz τεῖχος ἐκ ξύλου ποιῶ, ζῶ ἔκ τινος živim od česa; c) včasih = ὑπό od, po, za φιλοῦμαι ἐκ Διός, ἀπόλλυμαι, προδίδομαι ἔκ τινος, ἐκ θεόφιν πολεμίζω z božjo pomočjo; d) povod ali vzrok: po, vsled, zaradi, iz ἐκ τραύματος ἀποθνῄσκω, ἐκ τέχνης κακῆς πράσσω z zvijačo, ἐξ ἔριδος μάχομαι iz sovraštva, ἐκ φόβου vsled strahu, ἐκ τίνος ἐπλήγης zakaj? ἀρέσκω, μισέω ἔκ τινος zaradi (vsled) česa, ἐκ τούτου vsled tega, zato, potem; e) primernost: po ὀνομάζω ἐκ γενεῆς po rodu, κρίνω ἐκ τῶν ἔργων, ἐκ τῶν ὡμολογημένων po dogovoru, νομίζω ἐκ τεκμηρίων, ἐξ ὧν ἀκούω κρίνω po tem, kar sem slišal, ἐκ τῶν παρόντων po sedanjih razmerah, ἐκ τῶν δυνατῶν po možnosti; f) način: ἐκ τοῦ δικαίου (ἀδίκου) pravično (krivično), ἐκ παντὸς τρόπου na vsak način, ἐξ ἴσου (ἰσότητος) enako, na enak način, ἐκ τοῦ εὐθέος očito, ἐκ ταχείας hitro, ἐκ δευτέρου drugič NT, ἐξ ἑτοιμοτάτου takoj, ἐκ τῆς ψυχῆς od (iz) srca, ἐκ δόλου zvijačno, ἐκ τῆς νικώσης po večini glasov, ἐξ ἑτοίμου lahko; NT μέλη ἐκ μέρους udje med seboj, vsak po svojem namenu, ἐκ μέρους γιγνώσκω, προφητεύω deloma, pomanjkljivo, ἐκ συμφώνου po dogovoru NT.

ἐλπίς, ίδος, ἡ pričakovanje, nada, upanje, slutnja, skrb; bojazen, strah, ἔχω ἐλπίδα upam, ἐλπίς ἐστι σωτηρίας (na rešitev, sicer sledi inf. fut. ali aor. ali ὡς); NT εἴς τινα; εἰς ἐλπίδα ἔρχομαι, ἐλπίδα ἔχω ἔν τινι imam upanje (upam) na kaj, ἐλπίδας λέγω tolažim z nadami; αἱ ὑμέτεραι ἐλπίδες upanje na vašo pomoč, ἡ ἐλπὶς τοῦ ναυτικοῦ upanje na mornarico, ἐκτὸς ἐλπίδος, παρ' ἐλπίδα, ἀπ' ἐλπίδων proti pričakovanju.

ἐμ-βαίνω [gl. βαίνω, aor. ἐνέβην, ep. ἔμβην, cj. ἐμβέῃ, ἐμβήῃ, pt. pf. ἐμβεβαώς, poet. ἐμβεβώς, ep. 3 pl. plpf. ἐμβέβᾰσαν] 1. intr. a) stopim na (v) kaj, εἰς ναῦς, νηΐ, ἐν νηΐ na ladjo, ἵπποις, δίφροις, γῆς ὅρων na čigavo zemljo; pren. napotim se kam, lotim se česa, vzamem nase εἰς κίνδυνον, τῷ ἐπιτηδεύματι; b) stopam, hodim, grem po τινί; o konjih: potegnem, stopam, ἔμβητον naprej; pf. stojim na ἐπ' ἀπήνης, nahajam se v čem ἐν τοῖς δεινοῖς, pritrjen sem na čem κατά τι; c) prihajam odkod, stopim vmes (in oviram) ἀπό τινος. 2. trans. (aor. ἐνέβησα) spravljam, postavljam, nalagam na kaj μῆλα(v tmezi); εἰς φροντίδα spravljam v skrb.

ἐν-θῡ́μιος 2 pri srcu ležeč, ki povzročuje skrb, ἐνθύμιόν οἱ ἐγένετο vest ga je zapekla; μή τοι λίην ἐνθύμιος ἔστω ne delaj si preveč skrbi zanj, ἐνθύμιον ποιοῦμαι ženem si k srcu, εὐναί zakon poln skrbi, žalosten.