Franja

abbastanza avv. dosti, dovolj:
ne ho abbastanza di qcn., qcs. dovolj mi je koga, česa, sit sem koga, česa

about¹ [əbáut] prislov
naokoli, naokrog, nekje v bližini; približno

all about povsod
about and about sem ter tja, tu pa tam; ameriško zelo podobno, enako
to be about biti razširjen, prisostvovati; biti v teku; biti pokonci; biti zdrav
to be about to do s.th. pravkar nameravati kaj storiti
to bring about povzročiti, uresničiti, dokazati
to come about pripetiti, zgoditi se
vojska, ameriško about face poln obrat, na desno!
to hang about potepati se v bližini
vojska left about! na levo!
a long way about velik ovinek
much about več ali manj
vojska right about! na desno!
pogovorno about right še kar prav
rumours are about govori se, širijo se govorice
to send to the right about zapoditi, ošteti koga
to set about to do s.th. lotiti se česa, začeti kaj
vojska about turn poln obrat; na levo; ameriško na desno
what are you about? kaj počneš?, kaj nameravaš?
mind what you are about pazi se

about² [əbáut] predlog
okoli, okrog, o, pri

to beat about the bush ne priti z besedo na dan
go about your business! skrbi za svoje stvari!
to go the wrong way about s.th. lotiti se stvari z napačnega konca
she is about the house je nekje v hiši
to have no money about one ne imeti pri sebi denarja
I looked round about me pogledal sem naokrog
I'll see about it poskrbel bom za to
it's about time čas je že
be quick about it! podvizaj se!, pohiti!
what about it? kaj bi bilo s tem?
to have one's wits about one jasno misliti

accōrgersi^* v. rifl. (pres. mi accōrgo)

1. opaziti, opažati; zapaziti:
non si era accorto di me ni me opazil
te ne accorgerai! boš že videl!

2. pren. zavedeti se, sprevideti, doumeti:
mi accorsi di aver sbagliato sprevidel sem, da sem se zmotil
senza accorgermene nevede, nenamerno

accourir* [akurir] verbe intransitif priteči, prihiteti; zgrinjati se (množica)

je suis vite accouru hitro sem pritekel

acquérir* [akerir] verbe transitif pridobiti (si), kupiti, nabaviti; privzeti (navado); nabrati si (izkušenj); verbe intransitif izboljšati se, pridobiti na kakovosti (vino)

acquérir la preuve de quelque chose ugotoviti kaj
c'est un point acquis to je dognano
je vous suis tout acquis popolnoma sem na vaši strani
il est acquis à notre projet on je za naš načrt
expérience acquise pridobljeno izkustvo
acquérir de la notoriété postati obče znan
acquérir la célébrité pridobiti si slavo, postati slaven
bien mal acquis ne profite pas (proverbe) nepošteno pridobljeno bogastvo ne prinaša koristi

acquisto m nabava, nakup:
potere d'acquisto kupna moč
prezzo d'acquisto kupna cena
ho fatto un buon acquisto sklenil sem dobro kupčijo
fare acquisti kupovati

acquit [aki] masculin pobotnica, potrdilo o prejemu, o plačilu

par manière d'acquit bežno, površno, nemarno
pour acquit plačano!; znesek (hvaležno) prejel!
par acquit de conscience za pomirjenje vesti, da si ne bi (pozneje) česa očital
je pensais qu'il n'était pas à Paris; par acquit de conscience, j'ai téléphoné chez lui menil sem, da ga ni v Parizu; za pomirjenje vesti sem telefoniral na njegov dom

across² [əkrɔ́s] predlog
prek, čez

to come (ali run) across s.th., s.o. naleteti na kaj, slučajno srečati koga
to get across s.o. spreti se s kom
to be across a horse's back jahati konja
it flashed across my mind domislil sem se
across the street from here na nasprotni strani ulice

addōsso

A) avv.

1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost

2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro

3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino

B) prep.

1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi

2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom)

aes, aeris, n

1. ruda, poseb. bakrova ruda = baker, bron, med (fem.): aes minutum Sen. ph. koščki rude (ki so služili otrokom za denar pri igranju), aes Cyprium Vitr., Plin. ciprska ruda = baker (baker so baje našli najprej na Cipru), squama Cels. ali scoria ali flos aeris (sc. Cyprii) Plin., aes candidum Plin. beli tombak; v pomenu bron: Myronis ex aere bucula, signum, craterae ex aere, pedestris ex aere statua, supellex ex eare elegantior Ci., Alexander edixit, ne quis praeter Lysippum ipsum ex aere duceret CI. da ga ne sme nihče upodobiti, multa ex aere fabre facta L., aes Corinthium Plin. (najboljši bron starega veka), aes Aegineticum, Delium Plin.; pesn. pren. bronasta (železna) doba, bronasti (železni) rod: O. ut inquinavit aere tempus aureum; aere, dehinc ferro duravit saecula H.

2. met. vse, kar je iz brona ali bakra
a) brončena posoda: aera Ca. ap. P. F., Pers., Plin., quo vafer ille pedes lavisset Sisyphus aere H., aes cavum O. kotel; bronaste table (z zakoni, odredbami idr.): legum aera Ci. ali aera legum T. bronaste table s kazenskimi zakoni, leges in aes incidere Ci., aes figere Plin., nec verba minacia fixo aere legebantur O., eius aera refigere Ci. ep., fixum est aero publico senatusconsultum T., aes publicum per fora... fixum T. javna oznanila, državni napisi na bronastih tablah, nabitih po...; bronasti kipi: idem rex ille (Alexander)... edicto vetuit, ne... alius Lysippo (= quam Lysippus) duceret aera... H. je odredil, da ne sme nihče razen Lizipa delati bronastih kipov..., marmor aeraque H. kipi iz marmorja in brona, aera sudant V., excudent alii spirantia mollius aera V., aes Perilleum O., imagines et aera T. voščene podobe in bronasti kipi; bronasto orožje in orodje: cum pueri... armati... pulsarent aeribus aera Lucr., ardentes clipeos atque aera micantia cerno V., aere (= aeratā nave) pontus conficitur Tib., aera unca O. trnki, aes concavum Lact.; pesn. pren.: illi robur et aes triplex circa pectus erat H. hrastovina (= hrastov ščit) in trojni bron (= oklep iz brona) sta mu krila prsi = ni poznal strahu; bronasto ali médno glasbilo (trobilo): aeris crepitus L., aes sonans O., aes canorum V., aere ciere viros V. z médno tubo = aes cavum V. ali raucum (aeris rauci canor) V.; aera aere repulsa O. cimbale, isto tudi: Curetum crepitantia aera V., Corybantia aera V., acuta... geminant Corybantes aera H., tinnulaque aera sonant Q., aera rotunda Cybebes Pr., aera Temesaea O. temeške cimbale (ki so jih uporabljali v brutijskem mestu Temezi [Temese] pri čaranju).
b) poseb. bakren denar. Sprva je služil kot denar baker v palicah (aes rude) po teži (prim. staro besedilo: aere et librā emere, gl. lībra); pozneje so prelivali palice v funt težke štirioglate kose (asses librales ali aes grave), kvadratne ali podolgovate oblike: dena milia aeris gravis L., aes grave plaustris in aerarium convehentes L. Izraz aes grave „polnotežen (= star) denar“ je ostal v rabi v pravu, npr. pri prisojanju globe: denis milibus aeris gravis reos condemnavit L.; v tem pomenu pogosto gen. aeris (elipt. = aeris librae ali asses): tressis, ex tribus aeris quod sit Varr., non amplius XII aeris Ci. 12 funtov bakra = 12 asov, qui C milia aeris habebant L. = 100000 asov, ad equos emendos dena milia aeris data,... viduae bina milia aeris in annos singulos penderent L. po 10000 asov, ... po 2000 asov (prim. v nadalj. aes equestre), terna (quinquaginta) milia aeris (= assium) N., L., viginti aeris poena sunto Gell.; pri prislovnih števnikih z izpuščenim centena milia (prim. sestertium): usque ad decies aeris L. = do 1 milijona asov, habere aeris tricies (= 3 milijone) ali milies (= 100 milijonov asov) Ci., argentum aere solutum est S. za srebrn sestercij se je plačal bakren as (četrtina dolžne vsote, ker je bil takrat 1 sestercij vreden 4 ase). Do Pirovih časov so imeli Rimljani le bakren denar s funtom (aes) kot enoto. Naposled je bil aes le drobiž = božjak: Ambr., curque iuvent nostras aera vetusta manus. Aera dabant olim O., centum aureolos sic velut aera roget Mart.
c) sinekdoha sploh denar: si aes habent, dant mercem Pl., ancilla aere suo empta Ter., gravis aere dextra V., hic meret aera liber Sosiis H., cum pretiosum aere parvo fundum abstulisset Mart. pueri, qui nondum aere lavantur Iuv. ki se še ne kopljejo za denar (še ne štiri leta stari; ti so se smeli v javnih kopališčih kopati zastonj, starejši otroci in odrasli pa so morali plačati tretjino asa); aes circumforaneum Ci. ep. denar, izposojen pri menjalničarjih (ki so imeli svoje menjalnice v stebrišču okrog foruma); tudi posamezne postavke preštete vsote: conficienda sunt aera Sen. ph.; aes manuarium Gell. prikockani denar (po Suet. je manus met pri kockanju); preg.: quid distent aera lupinis H. denar od fižolčkov (ker so lupini igralcem v gledališču služili za denar); pren. vrednost: res exigui aeris Col., suo aere censeri Sen. ph., si praelectatorem... habuisset alicuius aeris Gell.
č) imetje, premoženje: aes meum, tuum, suum Pl., Ci., Icti., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov; pren.: est aliquis in meo aere (ali aere meo) Ci. ep. (tako rekoč) k mojemu imetju spada kdo, je moj, ali: meni je kdo obvezan; v naspr. z aes meum, tuum, suum je aes aliēnum, redko aliēnum aes (ret. aes mutuum S.), le v sg., tuj (= izposojen) denar“, torej dolg, dolgovi (prim.: aes alienum est, quod nos aliis debemus, aes suum est, quod alii nobis debent Ulp. [Dig.]): aes al. meum Ci. ep., aes al. tuum Ci., aes alienum cogere Pl. ali facere, contrahere Ci. ep. ali conflare S. dolgove delati, v dolgove se zakopati, aes al. habere Ci., in aere alieno esse Ci., in aere alieno laborare C. globoko v dolgovih tičati, in aes al. incidere Ci., aere alieno demersum (oppressum Ci., S.) esse L. zakopan biti v dolgove, aes al. adferre alicui Ci. ep. nakopati komu dolgove, aliquem aere alieno levare Ci. ali liberare Ci. ep. koga oprostiti dolgov, se liberare aere alieno Ci. ep. razdolžiti se = aere alieno exire ali expediri Ci. ali exsolvi N.; aes al. solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. ali luere Cu. ali exsolvere Plin. iun. plačati dolg, aeris alieni (alieni aeris) solutio L., hominem video non modo in aere alieno nullo, sed in suis nummis multis esse Ci. da ne le nima dolgov, ampak ima mnogo gotovine, superat aliquid aeri alieno Ci. ep. po plačanih dolgovih ostane še nekaj, nekaj več je imetja kakor dolgov; neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N.; nam. aes alienum tudi samo aes: pro aere Tusculanum proscripsisse audio Ci. ep., aes confessum Tab. XII ap. Gell.; pren.: admonitus huius aeris alieni (neizpolnjene obljube, dolžnosti) nolui deese ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci.
d) plačilo, plača, mezda: aes datur Pl. plača rokodelcev, pueri octonis referentes Idibus aera H. ki plačujejo šolnino ob idah vseh osem mesecev (rim. šolsko leto je trajalo 8 mesecev, od 12. junija do 15. oktobra so bile počitnice), aera poposcit Iuv. zahtevala je plačo (o vlačugi), nullum (studium) in bonis numero, quod ad aes exit Sen. ph. ki meri na plačo; o voj. mezdi: aes militare Ca. ap. Gell., Varr., aera militum Plin., aera militibus constituere, dare L., aera omnibus procedunt L. teče, aera equestria Ca. ap. Prisc. konjeniška mezda, aere dirutus Ci. (gl. dīruō), annua aera habes, annuam operam ede L.; poseb. aes equestre opravnina za jezdnega konja rim. viteza (po L. I, 43, 9 v znesku 10000 asov): G.; aes hordearium = aes, quod pro hordeo equiti Romano dabatur P. F. „ječmenina“, t.j. letna preživnina za konje vitezov, ki so jo morale plačevati bogate dedinje (sirote in vdove), vsaka za enega konja: G. (prim. L. I, 43, 9); met. vojaška službena leta (prim. stipendia); sarkastično pren.: cognoscetur... omnia istius aera illa vetera Ci. vse tiste njegove stare vojne (v službi ljubezni in igre).

Opomba: Star. dat. sg. aere: Ci. (Ep. VII, 13, 2), L. (XXXI, 13, 5). V pl. le nom. in acc. aera; vendar gen. aerum: Ca. ap. Prisc., dat. ali abl. aeribus: CA. ap. Prisc. et ap. P. F., Lucr., Arn.

affamato

A) agg.

1. lačen, sestradan:
oggi sono proprio affamato danes sem prav zares lačen

2. pren. lačen, lakomen, pohlepen:
affamato di onori lačen časti, častihlepen

B) m

1. sestradanec, revež

2. pren. bednik:
non voglio trattare con quell'affamato nočem imeti opravka s tistim bednikom

affamé, e [afame] adjectif lačen (de quelque chose česa), sestradan, pohlepen (de quelque chose česa); masculin lačen človek, sestradanec

je suis affamé zelo sem lačen
affamé de gloire slavohlepen
il a l'air d'un affamé videti je sestradan

Affe, der, (-en, -en) opica (tudi Tierkunde); Dummer Affe! Butec!; einen Affen haben biti v rožicah; sich einen Affen kaufen nacediti se; an jemandem einen Affen gefressen haben biti ves nor na; jemanden zum Affen haben imeti za norca; für jemanden den Affen machen hoditi za (koga) po kostanj v žerjavico; ich dachte, mich laust der Affe čisto preč sem bil od začudenja

afferō (adferō) -ferre, attulī, allātum (adlātum)

1. prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) kam, (s seboj) prinesti (prinašati): rogavit, ut sua, quae attulerat, licet efferre N. je prinesel, Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., te qui vivum casus... attulerint V., aff. dona, panem Cu., coronam auream donum (v dar) Cu. Smer: z adv.: scrinium cum litteris... eodem S., munera eo sunt allata N., huc affer scyphos H.; s praep.: HS sestertium sexagies ad aliquem C., lapidem... ad introitum aedis N., lecticā aliquem in forum L.; le pesn. z dat.: alimenta nubibus O. dovajati; le pri mestnih imenih sam acc.: tabulas Romam C. Izhodišče: attuleras domo scelus Ci.; z adv.: inde mortuus Romam allatus L., unde malum pedem attulistis Cat. od koder ste nesrečniki prišli; s praep.: aff. sacra ab illis huc Ci., ex propinquis urbibus cocta cibaria in castra L. Pesn. refl. in med.; z označeno smerjo: se afferre huc Kom. sem priti, prihajati, huc te adfers V., hanc urbem adferimur V. temu mestu se bližamo; z označenim izhodiščem: sese a moenibus Helenus adfert V. prihaja (sem).

2.
a) (pisma, poročila) prinesti (prinašati), v pass. tudi = priti, dohajati, dospeti: litteras a patre adferunt Ci., adf. litteras (epistulam) ad aliquem Ci., ut exoptatum inimico nuntium primus adferret Ci., quae (calamitas) tanta fuit, ut eam ad aures Luculli imperatoris non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor afferret L., adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci., nuntius, fama adfertur Ci.; pesn. (redko): modulatae multitudinis conferta vox aures eius affertur Ap. mu udari na ušesa. Pogosto z ACI: rumores adferebantur,... Belgas... coniurare C., suspicio allata est hostem appropinquare N., terror (strašna vest) affertur Scythas adventare Cu.; od tod afferre brez obj. s samim ACI = sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): afferebant nuntii male rem gerere Darium N., allatum est eum dictatorem dictum esse L.; tudi: cum... eo mihi de Q. Hortensii morte esset adlatum Ci.
b) (o zemlji, drevesih) sad nositi, roditi, obroditi: vitis afferre se uvam ostendit Varr., talis ager post longam desidiam laetas segetes affert Col., surculi, qui primum florem afferunt Col. ki prvič vzcveto, plantae sinapis plus vere afferunt Col., afferre fructum Eccl.; pren.: magnum proventum poëtarum annus hic attulit Plin. iun. je rodilo obilo pesnikov; o dejanjih: pecuniam aff. Sen. ph. nesti, dajati denar, dobiček, tudi samo: nesti.

3. pren.
a) manūs afferre alicui ali alicui rei siloma roko položiti na koga ali na kaj = siloma lotiti se koga ali česa, prije(ma)ti koga, napasti (napadati) koga, spozabiti se nad kom, (po krivici) seči (segati) po čem, zateči (zatekati) se v kaj: domino a familia sua manus allatas esse Ci., manus sibi aff. sam se usmrtiti: Plancus in Ci. ep., Auct. b. Afr. ali = kri si spustiti: Sen. ph., templo manus impias adf. Ci. brezbožno oskruniti svetišče, manus adf. bonis alienis Ci.; pren.: vulneribus suis saepius manus adf. Ci. ep. rane predreti = bolečino obnoviti, beneficio suo manus aff. Sen. ph. dobroto razvrednotiti; brez dat.: pro se quisque manus adfert Ci. udriha, se bije; podobno: dentes in dominum adferre Varr. (o Aktajonovih psih) zobe naperiti zoper svojega gospodarja; vim afferre alicui ali alicui rei silo storiti, delati komu ali čemu, napasti koga, posiliti (dečka ali žensko): interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci., ita parati..., ut vim vitae aut corpori potuerint adferre Ci., quonam se pacto paucos et infirmos crederet praesidio tam valido et armato vim allaturos L., ut sumptum faciat in militem, nemini vis adfertur Ci. se nihče ne sili, ubi intellexit... id parari, ut filiae suae vis adferretur Ci., Sex. Tarquinius vim Lucretiae... attulit Ci., vim nobis Neptunius attulit heros O., vim adf. pudicitiae Ci., religioni Iust., vim et manus adf. Ci.; tudi o moralnem nasilju = (pri)siliti koga: vim adferebam senatui Ci., vim hoc est adferre; quid enim refert, qua me ratione cogatis Ci.; o sili dokazil: quod si geometricis rationibus non est crediturus, quae vim adferunt in docendo... Ci.
b) k čemu še kaj prinesti (prinašati) = (še) doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), s seboj prinesti (prinašati): multa addunt atque adferunt de suo Ci., quantum tuis operibus detrahet, tantum adferat laudibus Ci., multa in re militari nova attulit N. je izumil, hunc animum attulit ad tribunatum Ci., primus ille in praefecturam sellam curulem attulit Ci., quis attulerit Ci. kdo je dodal pristavek (osnutku zakona); pren.: adf. aliquid ad amicitiam populi Romani Ci., opem L., O. pomagati, adiumentum dignitati Ci., hoc auctoritatis ad accusandum adferebat Ci.
c) prinesti (prinašati) = poda(ja)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), izreči (izrekati), govoriti, povedati: testimonium N., iudicium, causam, causas Ci., consilium, indicium conscientiae Cu., (haud) vana L., exemplum scelerati hominis Ci., hic mihi adferunt mediocritates Ci., adfertur de Sileno fabella Ci., an aetatem adferet? (starost v opravičilo) Ci., argumentum aquam aff. (vodo v dokaz) Cu.; z ACI: Q., sed adfers in tauri optimi extis... cor non fuisse Ci.; z odvisnim vprašanjem: cur credam, adferre possum Ci., adferant, quibus civitas erepta sit Ci. naj povedo; abs.: nihil igitur adferunt, qui... negant Ci. pravzaprav nič ne povedo.
č) prinesti (prinašati) = povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati), da(ja)ti: hora saepe magnas adfert clades Ci., magnam populo Rom. adf. cladem Ci., aff. detrimentum, incommodum C. ali iacturam Col. škodo, kvar, izgubo prizade(ja)ti, detrimentum aff. rei familiari N., hoc aliquid deformitatis afferebat N., adf. calamitatem Ci. onesrečiti, multas alicui lacrimas, dolorem, maiorem curam alicui Ci., alicui mortem Pl., Ci. ali necem Plin. smrt zadati komu, pestem alicui Ci. ali interitum alicuius rei Ci. ali perniciem vitae hominum Ci. ali pestilentiam Plin. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati) koga, pokonč(ev)ati kaj, poguben biti komu ali čemu, alicui odium Ci. ali invidiam T. ali contemptum Cu. nakopati, alicui crimen Ci., alicui honorem, gloriam V., salutem alicui Ci. ali alicui rei C., spem alicui Ci. obuditi (obujati), finem alicuius rei ali alicui rei Ci. konec storiti, aliquid utilitatis Ci. kaj koristiti, multam utilitatem rei publ. Ci. mnogo koristiti, omnes utilitates in medium Ci. dati vsem v uporabo, kar je v splošno korist, non (illa) praesidia adferunt oratori aliquid Ci. nič ne vplivajo na govornika; o času: nunc hic dies aliam vitam adfert Ter., multa diem tempusque adferre posse L., dies, en, attulit ultro V.; po reklu aliquid utilitatis adferre dobi glag. occ. pomen prispevati, koristiti: aliquid adf. ad communem utilitatem Ci., nihil adf. ad communem fructum Ci., quid oves aliud afferunt nisi ut homines vestiantur? Ci.

Opomba: Pozni imp. adfers (= affer): Poeta ap. Fulg., It.

affolement [afɔlmɑ̃] masculin zbeganost, vznemirjenost, (paničen) strah, panika; razburjenje

j'ai eu une minute d'affolement preživel sem minuto paničnega strahu

affreusement [afrözmɑ̃] adverbe strašno

je suis affreusement en retard strašno sem pozen
être affreusement torturé biti strašno mučen

aggrappare

A) v. tr. (pres. aggrappo) redko prijeti, zgrabiti

B) ➞ aggrapparsi v. rifl. (pres. mi aggrappo)
aggrapparsi a qcn., a qcs. oprijeti se, okleniti, oklepati se koga, česa (tudi pren.):
mi aggrappai a un ramo dell'albero oprijel sem se veje na drevesu
aggrapparsi a un'illusione oklepati se iluzije
aggrapparsi a un pretesto izmisliti si izgovor

agilen pridevnik
1. (prizadeven; aktiven) ▸ agilis, kitartó, erőszakos, rámenősGostje so bili po prejetem zadetku nekoliko bolj agilni, dokončno pa so se prebudili v zadnji tretjini prvega polčasa. ▸ A kapott gól után a vendégcsapat játékosai valamelyest rámenősebben játszottak, de csak az első félidő utolsó harmadára lendültek újra formába.
Moja starša sta agilna, sodelujeta ob dnevu odprtih vrat in nama obema z bratom pomagata. ▸ A szüleim igen agilisak, aktívan részt vesznek a nyílt napon, és a bátyámnak meg nekem is segítenek.
Nervozen je in negotov, ni več tako mentalno agilen, kot je bil nekoč. ▸ Ideges és tétova, mentálisan már nem olyan kitartó, mint régen.
Menim, da so tudi šole dostikrat premalo agilne pri preprečevanju nasilja. ▸ Véleményem szerint gyakran az iskolák sem lépnek fel elég határozottan az erőszak megelőzése érdekében.

2. (o telesni lastnosti) ▸ agilis, mozgékony
Čeprav veljajo mačke za agilne živali, se pogosto zgodi, da padejo z okenske police in se pri tem poškodujejo ali celo poginejo. ▸ Jóllehet a macskákat mozgékony állatoknak tartják, gyakran megesik, hogy lezuhannak az ablakpárkányról, és megsérülnek vagy akár el is pusztulnak.
Pri tej vadbi je poudarek na gradnji funkcionalnega, atletskega, agilnega, hitrega in močnega telesa, uporabnega pri vsakodnevnih naporih. ▸ Ennél a gyakorlatnál a hangsúly a funkcionális, atletikus, mozgékony, gyors és erős test fejlesztésén van, hogy kibírja a mindennapi erőfeszítéseket.

3. (o avtu) ▸ agilis, mozgékony, lendületes
Avtomobil gre skozi zavoje zares odlično, je zelo agilen, stabilen in predvidljiv. ▸ Az autó valóban minden gond nélkül veszi be a kanyarokat, igen kitartó, stabil és kiszámítható.
Volanski mehanizem je natančen, podvozje agilno, a hkrati z zadostno mero udobja. ▸ Pontos kormányszerkezet, teherbíró alváz, valamint megfelelő szintű kényelem jellemzi.

4. ekonomija (o načinu vodenja) ▸ agilis, ambiciózus Agilne organizacije se bodo lažje znašle v situacijah sprememb, hkrati pa bodo bolj pripravljene na rast. ▸ Az erős szervezetek könnyebben föltalálják magukat a változékony helyzetekben, és ugyanakkor a növekedésre is jobban fel lesznek készülve.

agiter [ažite] verbe transitif gibati; (raz)buriti, vznemirjati; tresti (drevo); pretresati, diskutirati; chimie premešati; vzvaloviti (kri); mahati (quelque chose s čim); hujskati, ščuvati

agiter la queue, le mouchoir, le bras mahati z repom, z robcem, z roko
agiter le médicament avant de s'en servir pretresti zdravilo pred uporabo
agiter une question, un problème pretresti vprašanje, problem
s'agiter (sem in tja) se premikati, skakati, postati nemiren, razburiti se
agiter la menace de la démission groziti z ostavko
le peuple s'agite ljudstvo postaja nemirno
le drapeau s'agite zastava plapola