Franja

prȅdnjī -ā -ē prednji: prednji zubi; -a fasada; -e sjedalo, sjedište, sedište prednji sedež: u -em plazu pozornice v ospredju odra; Prednji istok

prédnji front; fore; leading

Prednja Azija Near East
prédnja četa advance guard
prédnja (bojna) črta front line
prédnji del front
prédnje kolo front wheel
Prednja Indija India proper
prédnja noga forefoot
prédnja os front axle
prédnji sedež front seat
prédnja vrsta front row, front rank
prédnja zavora front-wheel brake

prédnji (-a -e) adj. anteriore; avanzato; davanti:
prednje kolo ruota anteriore
lingv. prednji samoglasnik vocale anteriore
voj. prednji oddelek reparto avanzato
prednja stran hiše il davanti, la fronte di una casa
prednja stran kovanca, medalje il diritto di una moneta, di una medaglia
prednja stran tkanine il ritto, il retto della stoffa
geogr. Prednja Azija Asia Anteriore
avt. prednja prema avantreno
voj. prednja straža avamposto, avanguardia
prednja vrata antiporta
zool. prednje krilo (pri žuželkah) elitra
prednji del (avta, letala) il muso dell'auto, dell'aereo
avt. prednji del karoserije calandra
gled. prednji del odra boccascena
prednji jarek controfosso
anat. prednji kočnik premolare
navt. prednji krov castello, castello di prua
navt. prednji ladijski valobran battimare
žel. prednji odbijač za kamne cacciapietre
gled. prednji parterni sedež poltrona
avt. prednji pogon trasmissione sulle ruote anteriori
avt. prednji spojler minigonna
filoz. prednji stavek antecedente
obl. prednji žep marsupio

priklópen d'embranchement, de raccordement, de jonction

priklopni tir (žel. proga) voie ženski spol d'embranchement (ali de raccordement)
priklopni sedež (v kinu, gledališču) strapontin moški spol, siège moški spol à abattant

priklópen (-pna -o) adj. di allacciamento, di agganciamento, di raccordo, di collegamento:
priklopni sedež sedile ribaltabile
priklopno vozilo rimorchio
agr. priklopne grablje raccattafieno

principal¹ [prínsipəl] pridevnik (principally prislov)
prvi, glaven, osnoven, vodilen
slovnica glavni

tehnično principal axis glavna os
gledališče principal boy igralka glavne moške vloge v pantomimi
slovnica principal clause glavni stavek
ekonomija principal creditor (debtor) glavni upnik (dolžnik)
ekonomija principal office, principal place of business sedež podjetja

pròst (prôsta -o)

A) adj.

1. libero; disponibile; vacante, vuoto:
prosti čas tempo libero
prost sedež posto libero
risati s prosto roko disegnare a mano libera
videti s prostim očesom vedere ad occhio nudo

2. esente, immune:
davka prost esente dalle tasse; da imposte, adm. esentasse
prosto plačila esente dal pagamento

3. star. (preprost, neizobražen) semplice, illetterato

4. star. (prostaški) becero, plebeo, sconcio, scurrile, sguaiato

5. star. (preprost, enostaven) semplice, sobrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prosti prevod traduzione libera
pren. imeti proste roke avere le mani libere
pustiti, dati proste roke dare mano libera, dare carta bianca a qcn.
prosta carinska cona zona franca, punto franco
prosta luka porto franco
prosta plovba navigazione libera
prosta prodaja vendita libera
anat. prosta rebra costole fluttuanti
šport. rokoborba v prostem slogu lotta libera
šport. prosta vaja esercizio libero
šport. prosti progam programma libero
proste cene prezzi liberi
fiz. prosti elektron elettrone libero
kem. prosti kisik ossigeno libero
šah. prosti kmet pedone libero
šport. prosti met tiro libero
fiz. prosti pad caduta libera
šol. prosti spis tema libero
lingv. prosti stavek proposizione semplice
šport. prosti strel tiro libero
avt. v prostem teku, v prosti tek in folle

B) prôsto (-ega) n
predstava na prostem spettacolo all'aperto
dati prosto dare un giorno libero, giorni liberi
imeti prosto šol. non aver scuola; ekst. non lavorare

razklópen (-pna -o) adj. apribile; ribaltabile; pieghevole:
razklopni sedež sedile ribaltabile, pieghevole

rêbrast (-a -o) adj.

1. a costole, accostolato:
rebrast sedež dantesca, savonarola
navt. rebrasta nosila ordinate
arhit. rebrasti svod volta a cordonata
rebrast svet superficie ondulata
arhit. rebrasti obok volta a costole
tekst. rebrasti žamet velluto a coste
rebrasti piké millerighe
obrt. rebrasti vbod punto spiga
grad. rebrasto ogredje centina

2. pren. magrissimo, magro come uno stecco, tutto pelle e ossa

reclinabile agg. naslonljiv, upogljiv; sklopen:
sedile reclinabile avto sklopni sedež, naslonjač s premičnim naslonjalom

relevable [rəlvable a] dvigljiv

siège masculin relevable dvigljiv sedež, stol

retenir* [rətnir] verbe transitif zadrž(ev)ati, pridržati; ne izpustiti iz rok, brzdati (jezo); pomiriti (osebo); obdržati v spominu, zapomniti si; rezervirati (si); commerce odtegniti (sur od); juridique izjaviti se za pristojnega; verbe intransitif, familier zadrževati naravno potrebo

se retenir obdržati se, obstati, oprijeti se (à za); obvladati se, zadržati se
je ne vous retiens pas ne zadržujem vas, pojdite, če hočete
je retiens difficilement les dates datume si težkó zapomnim
retenez bien ceci dobro si to zapomnite!
je le retiendrai zapomnil si ga bom!
retenir l'attention, le regard pritegniti pozornost, pogled nase
retenir ses cheveux par un ruban pritrditi si lase s trakom
retenir sa langue brzdati svoj jezik
retenir au lit (figuré) prikleniti na posteljo
retenir ses larmes, sa colère zadrževati solze, požreti jezo
retenir une place, une chambre rezervirati sedež, sobo
retenir quelqu'un comme otage (ob)držati koga kot talca
retenir son souffle, son haleine zadržati (trenutno) dih, sapo
je ne sais ce qui me retient ne vem, kaj me pri tem ovira, drži nazaj
retenir telle somme pour la Sécurité sociale, pour la retraite odtegniti neko vsoto za socialno zavarovanje, za pokojnino
bien qu'il soit un bon skieur, il avait du mal à se retenir dans la descente čeprav je dober smučar, se je le s težavo obdržal na nogah pri spustu
elle se retient pour ne pas pleurer ona zadržuje jok, solze

retenu, e [rətnü] adjectif zadržan; diskreten; rezerviran

larmes féminin pluriel retenues zadržane solze
place féminin retenue rezerviran sedež, prostor

rezerviran (-a, -o) reserviert
rezerviran sedež der Sperrsitz
biti rezerviran do sich [fernhalten] fern halten von

rezervírati to reserve; to set apart (za for); (sobo, vstopnico) to book

rezervírati vstopnico to book a ticket
brzojavno rezervírati sobo v hotelu to telegraph to a hotel for a reservation
rezervírati sedež to book a seat in advance, to secure a seat
izključno si rezervírati to earmark
velika vsota je rezervirana (predvidena) a large sum is earmarked

rezervírati (-am) perf., imperf. prenotare, riservare; fissare, fermare, impegnare:
rezervirati hotelsko sobo prenotare, impegnare una camera d'albergo
rezervirati sedež v gledališču fissare un posto a teatro
avt. rezervirati za pešce pedonalizzare

ribaltabile agg. prevrnljiv, prekucen; sklopen:
cassone ribaltabile prekucni keson
sedile ribaltabile sklopni sedež

riservare v. tr. (pres. risērvo) rezervirati:
ti ho riservato un posto in prima fila rezerviral sem ti sedež v prvi vrsti
riservare la facoltà di pridržati si pravico

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

scamnum -ī, n (kor. *scap-, gr. σκήπτω, lat. scabellum, scabillum, scāpus = stvnem. scaft = nem. Schaft, got. stafs, stvnem. stap palica)

1. nizka klop, podnožnik, podnožnica, stopalnik, stopnica, pručka, stolček: VARR., CELS., VAL. MAX. idr., scamnum facere H., ante focos scamnis considere longis O., cava sub tenerum scamna dedisse pedem O., sedere in scamnis equitum (v gledališču) MART., scamna ramorum PLIN. porezane drevesne veje, ki so rabile za sedeže = klopi iz porezanih drevesnih vej; pesn. pren.: regni scamna ENN. AP. CI. kraljevi sedež, prestol.

2. meton. dvignjeni del (vzvišek, vzpetinica) zemlje =
a) grebenček, vzvišena, še nezorana zemlja na zorani njivi: PLIN., aratrum scamnum facit COL.
b) v vinogradu širina, razdalja, razmak, razmik, prostor med dvema jamama, v kateri zasadijo trte: COL.