Franja

učinkováti to effect, to be effectual; to operate (na on), to take effect, to have an effect; to act; to produce an effect (na on); to have an influence (na on)

učinkováti na koga to have an effect on someone, to influence someone, to impress someone, to tell on someone
to ni prav nič učinkovalo nanj it had no effect on him, it did not affect him
to nanj ne učinkuje (figurativno) this cuts no ice with him
ona učinkuje nanj kot rdeča ruta (na bika) she makes him see red
slika učinkuje mnogo boljše iz daljave the picture looks much better at a distance
zdravilo ni učinkovalo the remedy did not work

ujéti capturar (tudi voj) ; hacer prisionero; cautivar

ujeti pri samem dejanju sorprender (ali coger) en flagrante delito (ali in flagranti)
ujeti se v past caer en el lazo (ali en la red, fam en el garlito)
na te limanice me ne boš ujel no me haces caer en ese garlito
pustiti se ujeti dejarse apresar
ujeti v mrežo coger en la red

uredi|ti (-m) urejati

1. (spraviti v red) ordnen, in Ordnung bringen; na novo, drugače: umordnen

2. zadeve: arrangieren, (spraviti v red) regeln, pogovorno: klarkriegen; posle, službene zadeve: erledigen; s predpisom: regeln; (poravnati račun) klarmachen
urediti si lase sein Haar machen
urediti tako, da … es so einrichten, [daß] dass …
to se bo že uredilo das wird schon

3. za določen namen - za plovbo: schiffbar machen; smučišče, komunalno - zemljišče: erschließen

ureja|ti (-m) urediti (spravljati v red) ordnen, (pospraviti) in Ordnung bringen; področje prometa ipd., zakonsko: regeln; zadeve: (opraviti) erledigen, abwickeln
komunalno urejati zemljišče: erschließen
urejati po vrstnem redu, rangu rangieren

usmiljene sestre stalna zveza
(redovniški red) ▸ irgalmas nővérek
Sopomenke: sestre usmiljenke

ustavn|i (-a, -o) konstitutionell; Verfassungs- (red die Verfassungsordnung, sistem das Verfassungssystem, spor die Verfassungsstreitigkeit, der Verfassungskonflikt, država der Verfassungsstaat, norma die Verfassungsnorm, določilo die Verfassungsbestimmung, načelo der Verfassungsgrundsatz)

v prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje usmerjenosti navznoter) in, a:
priti v hišo entrare in casa
iti v mesto andare in città
zaviti v desno svoltare a destra
vzeti v roko prendere in mano

2. (za izražanje usmerjenosti) in:
udarec v obraz pugno in faccia

3. (za izražanje mesta kakega stanja, lastnosti) in:
rdeč v obraz rosso in viso

4. (za izražanje določenega časa) ○; fino a:
prireditev bo v soboto lo spettacolo si terrà domenica
delati pozno v noč lavorare fino a notte tarda

5. (za izražanje načina) in:
v gosjem redu in fila indiana
igrati v troje suonare in tre

6. (za izražanje namena) in:
dati a najem dare in affitto
večerja v čast gosta cena in onore dell'ospite

7. (za izražanje sredstva) in:
zavit v odejo avvolto nella coperta

8. (za izražanje predmeta, na katerega je usmerjeno dejanje) in, di:
verovati v koga credere in qcn.
zaupati v koga fidarsi di qcn.
biti zaljubljen v sošolko essere innamorato della compagna di classe

9. (za izražanje predmeta prehajanja) in:
pomlad prehaja v poletje la primavera trapassa in estate
preračunati tolarje v evre calcolare il cambio di talleri in euro
razdeliti v dva dela dividere in due parti

10. (za izražanje predmeta, ki pomeni dejanje, stanje) in:
lesti v dolgove impantanarsi nei debiti, indebitarsi
spraviti v red mettere in ordine

11. (za izražanje zveze s celoto) in, a:
to spada v redno delo ciò rientra nel lavoro ordinario
stopiti v stranko aderire a un partito

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje mesta znotraj česa) in, a:
ostati v hiši restare a casa, in casa
živeti v mestu vivere in città
bivati v Trstu abitare a Trieste

2. (za izražanje mesta kakega dejanja) in:
zlomiti se v sredini spaccarsi nel mezzo

3. (za izražanje mesta pojmovanega kot sestav, katerega del je kdo ali kaj) in:
biti v vladi essere nel governo
živeti v skupnosti narodov vivere nella comunità delle nazioni

4. (za izražanje področja delovanja) in:
delati v administraciji lavorare nell'amministrazione

5. (za izražanje določenega časa) in, durante; entro:
v času kuge durante la peste
vrniti se v treh mesecih tornare in tre mesi, entro tre mesi
končati v roku finire in tempo

6. (za izražanje okoliščin dejanja) in, con:
iti ven v dežju uscire con la pioggia
reči v jezi dire in un attacco di rabbia

7. (za izražanje načina) in, a, con:
plesati v parih ballare in coppie
ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. coi guanti
posneti v barvah ritrarre a colori

8. (za izražanje sredstva) in, con:
pomoč v denarju aiuti in denaro

9. (za izražanje količine) in:
vsega imeti v izobilju avere di tutto in abbondanza

10. (za izražanje stanja) in:
biti v formi essere in forma
čokolada v prahu cioccolato in polvere

11. (za izražanje predmeta, na katerega je dejanje omejeno) in;
zmagati v teku vincere nella corsa
v vsakem pogledu in ogni caso

12. (za izražanje istovetnosti) in:
v vseh ljudeh vidi sovražnike in tutti vede nemici
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smehljati se v brado ridere dentro di sé
pog. poštevanka mu ne gre v glavo l'abbaco non gli va in testa, non riesce a impararlo
pren. kovati koga v zvezde innalzare qcn. al cielo
pog. v nič devati disprezzare, sottovalutare
pren. v obraz lagati mentire spudoratamente
pog. smejati se komu v pest ridere sotto i baffi di qcn.
pren. v petek in svetek tutti i santi giorni
pren. iti v vas h komu andare a trovare qcn., andare dalla ragazza
pren. iti vase rientrare in sé
evf. biti v letih essere in età avanzata
v resnici in effetti

velikost¹ [ó] ženski spol (-i …) die Größe; (dimenzija) die Abmessung, odprtine: die Weite, Öffnungsweite; zemljišča: (prostranost) die Ausdehnung; problema ipd.: die Größenordnung, die Größenklasse; -größe (nadnaravna Überlebensgröße, naravna Lebensgröße, Naturgröße, običajna/normalna Normalgröße, originalna Originalgröße, povprečna Durchschnittsgröße, pretirana/prevelika Übergröße, črk Schriftgröße, dopisnice Postkartengröße, minimalna Mindestgröße, platna Leinwandgröße)
… velikosti Größen-
(določevanje die Größenbestimmung, razlika v der Größenunterschied, red die Größenordnung)
v velikosti … -groß
(golobjega jajca taubeneigroß, v nadnaravni velikosti überlebensgroß, v naravni velikosti lebensgroß, v velikosti 1 marke markstückgroß, v velikosti krožnika tellergroß)
v velikosti od … do im Größenbereich von … bis …
sortiranje po velikosti die Klassensortierung

velikósten (-tna -o) adj. di grandezza:
velikostni vrstni red ordine di grandezza

veljáva worth; value; (vozovnice ipd.) validity; currency; pravo operation

ta zakon je še v veljávi that law is still in force
ti kovanci so še v veljávi these coins are still legal tender
biti v splošni veljávi to be current
ostati v veljávi to remain in force
stopiti v veljávo to come into operation (ali into force), to be put into operation (ali force), pravo to take effect
novi vozni red je stopil v veljávo pretekli teden the new timetable came into operation last week

víno wine

čisto víno unmixed wine
novo (mlado) víno new wine
buteljčno víno bottled wine
suho víno dry wine
sladko víno sweet wine
z vodo mešano víno wine mixed with water
palmovo víno palm wine
ribezljevo víno currant wine
črno víno red wine
kuhano víno mulled wine
peneče se víno sparkling (ali effervescent) wine
močno víno heady (ali full-bodied) wine
izbrana vína choice wines pl
ponarejeno víno adulterated wine
žlahtna vína vintage wines pl
víno (naravnost) iz soda wine from the wood
letnica vína vintage
vrsta vína kind of wine
aroma vína bouquet
moč vína body of a wine
usedlina vína lees pl
okus po vínu vinous flavour
pokušnja vína wine tasting, wine sampling
pokuševalec vína winetaster
desertno víno dessert wine
namizno víno (navadno víno) table wine
maloprodaja vína retail wine trade
trgovina z vínom wine trade, wine business
trgovec z vínom wine merchant, wine dealer
poznavalec vína connoisseur of wine, oenologist
ponarejeválec (ponarejanje) vína adulterator (adulteration) of wine
(velik) pivec vína winebibber, pogovorno slabšalno wino
steklenica za víno wine bottle
to víno gre v glavo this wine goes to the head
víno mi prija wine agrees with me
víno mu je stopilo v glavo the wine has gone to his head
ojačiti víno z dodatkom alkohola to fortify a wine
naliti komu čistega vína (figurativno) to tell someone the plain truth

víteški de(s) chevalier(s), chevaleresque , figurativno galant, courtois

viteška doba époque ženski spol de la chevalerie
viteška dvorana salle ženski spol des chevaliers
viteški grad château fort (de chevalier), manoir féodal
viteški križec croix ženski spol de chevalier
viteški nemški red (zgodovina) Ordre Teutonique, (ordre moški spol des) Chevaliers Teutoniques
viteški red (odlikovanje) ordre moški spol de chevalerie
viteški roman roman moški spol de chevalerie
viteški stan dignité ženski spol de chevalier, chevalerie ženski spol
viteško de façon chevaleresque, en galant homme, galamment, courtoisement

víteški (-a -o) adj.

1. hist. dei cavalieri; di, da cavaliere; cavalleresco:
viteški meč, oklep spada, armatura da cavaliere
viteška oprema panoplia
viteški red ordine cavalleresco, equestre
malteški viteški red Ordine di Malta
nemški viteški red Ordine Teutonico
lit. viteški roman romanzo cavalleresco
viteški turnir giostra, torneo

2. knjiž. (kavalirski) cavalleresco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
viteški naslov, viteška čast cavalierato

víteški de caballero, caballeresco, caballeroso

viteška doba época f caballeresca, época feudal
viteška dolžnost deber m de caballero; caballerosidad f
viteška dvorana sala f de los caballeros
viteški grad castillo m feudal
viteški križec cruz f de caballero
viteški nemški red (hist) Orden f Teutónica
viteški red (odlikovanje) orden f de caballería, orden f militar
viteški roman libro m de caballerías
viteški stan los caballeros; orden f de caballería

vládati être le maître, avoir le pouvoir, dominer, régner (tudi figurativno) ; gouverner, diriger, régir

vlada red (mir, tišina) l'ordre (la paix, le silence) règne
vlada gosta megla il y a un brouillard épais

vodne bolhe stalna zveza
zoologija Cladocera (red rakov) ▸ vízibolhák, ágascsápú rákok

vohúnski

vohunska služba servicio m de espionaje
vohunska mreža red f de espionaje
raztrgati, razbiti vohunsko mrežo desarticular una red de espionaje

vojni komunizem stalna zveza
zgodovina (družbeni red v Rusiji) ▸ hadikommunizmus

voliln|i (-a, -o) Wahl- (dan der Wahltag, izid das Wahlergebnis, odbor der [Wahlausschuß] Wahlausschuss, okoliš der Wahlbezirk, poraz die Wahlniederlage, postopek das Wahlverfahren, pravilnik die Wahlordnung, program das Wahlprogramm, red die Wahlordnung, rezultat der Wahlausgang, das Wahlergebnis, urad das Wahlamt, uspeh der Wahlerfolg, zakon das Wahlgesetz, doba die Wahlperiode, enota der Wahlkreis, kabina die Wahlkabine, kampanja der Wahlkampf, koalicija das Wahlbündnis, monarhija die Wahlmonarchie, nedelja der Wahlsonntag, obveznost die Wahlpflicht, platforma die Wahlplattform, potvorba die Wahlfälschung, prevara der Wahlbetrug, prireditev die Wahlveranstaltung, skrinjica die Wahlurne, tajnost das Wahlgeheimnis, udeležba die Wahlbeteiligung, zmaga der Wahlsieg, geslo der Wahlslogan, leto das Wahljahr, mesto die Wahlstelle, obdobje der Wahlabschnitt, pravo das Wahlrecht, ravnanje das Wahlverhalten, telo der Wahlkörper, zborovanje die Wahlversammlung, Wählerversammlung)

vózen² (-zna -o) adj.

1. di marcia, di corsa; del comportamento su strada:
vozna histrost velocità di marcia
vozne lastnosti comportamento su strada (della macchina)

2. avt. usabile

3. carreggiabile, praticabile, rotabile, viabile:
vozna cesta strada carreggiabile
žel. vozni park materiale rotabile

4.
vozni red orario
avtobusni, ladijski, železniški vozni red orario delle corriere, delle navi, dei treni
vozni listek biglietto
avt. vozni pas corsia