Franja

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

deaktivirati glagol
1. (o eksplozivu) ▸ hatástalanít
2. (o napravi) ▸ deaktivál, felfüggeszt
Ko se voznik približuje vozilu, kartica deaktivira centralni sistem zaklepanja in alarm prek radijskega signala. ▸ Amikor a sofőr a járműhöz közelít, a kártya rádiójellel deaktiválja a központi zárrendszert és a riasztót.
Na prvi pogled je videti, da Facebook omogoča le deaktivirati račun, kar pa ne pomeni izbrisa. ▸ Első pillantásra úgy tűnik, hogy a Facebook csak a fiók felfüggesztését teszi lehetővé, ami azonban nem jelenti a fiók törlését.

3. (v kemiji) ▸ hatástalanít, deaktivál

debelíti to make fat (ali stout ali corpulent); (pitati) to fatten

debelíti se to grow fat (stout); to put on weight; to put on flesh
debelíti se ob kom (na njegov račun) to fatten upon someone

debitírati¹ (-am) perf., imperf. ekon. addebitare:
debitirati račun addebitare (un conto)

deblokírati débloquer

deblokirati žiro račun débloquer un compte en banque

débours [debur] masculin (večinoma pluriel) izdatek, strošek, potrošena vsota

rentrer dans ses débours priti na svoj račun, kriti svoje stroške
débours de voyage potni stroški

decimálen (-lna -o) adj. (desetinski) decimale:
decimalni merski sistem sistema metrico decimale
decimalni račun calcolo decimale
decimalni ulomek frazione decimale
decimalna klasifikacija classificazione decimale
decimalna tehtnica bilancia decimale
decimalna vejica virgola
decimalno število numero decimale

decimaln|i (-a, -o) Dezimal-
decimalni sistem matematika das Dezimalsystem
decimalni račun die Dezimalrechnung
decimalni razvoj matematika die Dezimalentwicklung
decimalni ulomek der Dezimalbruch/Zehnerbruch
decimalna klasifikacija die Dezimalklassifikation
decimalna tehtnica die Dezimalwaage/ Brückenwaage
decimalna vejica das Komma
decimalno mesto die Dezimalstelle
decimalno število die Dezimalzahl (periodično periodische)

décompte [dekɔ̃t] masculin odbitek, odtegljaj; obračun; figuré razočaranje

faire le décompte (iz)kalkulirati odbitek
de quelque chose odbiti kaj
(figuré) trouver, éprouver du décompte ne priti na svoj račun; biti razočaran
décompte définitif, final zaključni obračun

dela|ti [é] (-m) narediti

1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
medicina poslati delat gesundschreiben

2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
dela v izmenah Schichten fahren

3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
delati maslo Butter machen, buttern
(opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
|
zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

4. (početi) machen; tun
Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
delati čudeže Wunder tun/wirken
delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
delati gube blago: Falten schlagen
delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
delati korekture Korrektur lesen
delati kot natakar kellnern
delati kot pripravnik volontieren
delati kot taksist Taxi fahren
delati mehurje Blasen ziehen
delati nitke Fäden ziehen
delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
delati prve korake die ersten Gehversuche machen
delati razsevke medicina absiedeln, streuen
delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
delati seznam auflisten
delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
slabo/nemarno delati schlampen, schludern
delati (si) zaloge hamstern
delati z lopato schaufeln
figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen

dépens [depɑ̃] masculin pluriel stroški; juridique sodni stroški

aux dépens de na stroške, na škodo, na račun
être condamné aux dépens biti obsojen na plačilo sodnih stroškov
j'ai accepté ce travail supplémentaire aux dépens de mes loisirs, da ma santé vzel sem to dodatno delo na škodo, na račun svojega prostega časa, svojega zdravja
ils ont ri à mes dépens smejali so se na moj račun
le parasite vit aux dépens de ses hôtes parazit, prisklednik živi na račun svojih gostiteljev
apprendre, savoir quelque chose à ses dépens naučiti se, vedeti kaj iz lastnih (grenkih) izkušenj

depozít deposit

depozítna banka deposit bank
depozítni račun deposit account

dērīsor -ōris, m (dērīdēre) posmehovalec, zasmehovalec, šaljivec, dovtipnež, zabavljivec, satirik: Sen. rh., Sen. ph., Q., Mart. (o gledališkem igralcu), Iuv., Suet., derisor vero plus laudatore movetur H. zasmehovalec se kaže bolj ganjenega, derisor magis quam deridendus senex Ph.; poseb. šaljivec, zajedavec (scurra, κόλαξ), ki je sedel poleg gospodarja na najnižjem ležišču v trikliniju in zbijal dovtipe na račun povabljencev: scio absurde dictum hoc (sc. Scortum) derisores dicere Pl., imi derisor lecti H.

descubierto nepokrit, odkrit, brez strehe; odprt; nezavarovan

a pecho descubierto brez orožja za obrambo
a la descubierta, al descubierto, a cielo descubierto na prostem, pod milim nebom; naravnost, brez ovinkov
en descubierto v zaostanku (s plačilom); brez kritja, brez orožja
andar (estar) descubierto hoditi (biti) razoglav
estar en descubierto biti ne(po)krit (račun), ostati dolžnik

dēspuō -ere (-spuī -spūtum)

I. intr. pljuniti (pluvati), poseb., da se odvrne kako zlo: Varr., Plin., sacellum, ubi nunc despui religio est L., in molles sibi sinus d. Tib.; pren.: acre d. in mores Pers. strupeno zabavljati na račun …

— II. trans.

1. kaj (iz)bljuvati: ignem Cl.

2. pren. pred čim, ob čem, zoper kaj (v znamenje odpora, gnusa) pljuniti (pljuvati): teque obsecro … , ut quae locutus es despuas Pl., d. comitiales morbos (= ob pogledu na božjastnike) Plin.; occ.
a) zavrniti (zavračati): preces Cat.
b) zavreči, prezirati: voluptates Sen. ph., divitias M.

diferenciál diferencial m

diferencialni račun cálculo m diferencial

diferenciálen differential

diferenciálni račun differential calculus

diferenciálen différentiel

diferencialni račun calcul moški spol différentiel
diferencialna psihologija psychologie ženski spol différentielle
diferencilna tarifa tarif moški spol différentiel

diferenciálen (-lna -o) adj. differenziale; (razločevalen) distintivo:
diferencialni znaki segni distintivi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. diferencialna carina dazio differenziale
diferencialna zemljiška renta rendita differenziale ricardiana
žel. diferencialna tarifa tariffa differenziale
mat. diferencialni račun calcolo differenziale
šol. diferencialni izpit esame di integrazione
psih. diferencialna psihologija psicologia differenziale

diferencialn|i (-a, -o) Differential- (vijak die Differentialschraube, črpalka die Differentialpumpe)
diferencialni kvocient matematika der Differentialquotient
diferencialni račun matematika die Differentialrechnung
diferencialna geometrija matematika die Differentialgeometrie