Franja

faktor moški spol (-ja …) der Faktor, -faktor (deformacijski Verzerrungsfaktor, drsenja Gleitfaktor, moči Machtfaktor, negotovosti Unsicherheitsfaktor, okolja Umweltfaktor, polzenja Kriechfaktor, rasti Wachstumsfaktor, robni Randfaktor, sipanja Streufaktor, težavnosti Erschwernisfaktor, toplote Wärmefaktor, integracijski Integrationsfaktor, klimatski Klimafaktor, koherenčni Kohärenzfaktor, poševnostni Schrägungsfaktor, pretokovni Überstromfaktor, produkcijski Produktionsfaktor, rezus Rhesusfaktor, sorazmernostni Proportionalitätsfaktor, stresni [Streßfaktor] Stressfaktor, varnostni Sicherheitsfaktor, viskoznosti Viskositätsfaktor, višine Höhenfaktor, zaslonski Schirmfaktor, zaščitni Schutzfaktor, svetlobno Lichtschutzfaktor)
…faktorja/ … faktorjev Faktor-
(analiza die Faktorenanalyse)

farmacija samostalnik
1. (veda) ▸ gyógyszerészet, gyógyszerésztudomány
2. (gospodarska panoga; podjetja) ▸ gyógyszeripar
Med sektorji, ki prednjačijo pri rasti dobička, so finančni sektor, farmacija in javne storitve. ▸ A profitnövekedésben élenjáró ágazatok között szerepel a pénzügyi szektor, a gyógyszeripar és a közszolgáltatások.
Farmacija precej pritiska na zdravnike, da bi se uporabljali njihovi preparati. ▸ A gyógyszeripar elég nagy nyomást gyakorol az orvosokra, hogy az ő készítményeiket használják.
Povezane iztočnice: velika farmacija

3. (izobraževalni program) ▸ gyógyszerészeti szak, gyógyszerészeti karPo končani gimnaziji se je vpisala na farmacijo. ▸ A gimnázium befejezése után a gyógyszerészeti karra iratkozott be.
Skupaj sva obiskovala prvi letnik farmacije. ▸ Együtt jártunk a gyógyszerészeti kar első évfolyamába.

4. (farmacevtska sredstva) ▸ gyógyszer
Ko je z želodcem zelo hudo, nam seveda priskoči na pomoč farmacija. ▸ Persze, amikor a gyomrunk nagyon felfordul, a gyógyszerek a segítségünkre vannak.

fin, e [fɛ̃, fin] adjectif tanek, droben, majhen; fin, izbran; nežen; vitek; bister, pameten, prebrisan; skrajen, končni; adverbe popolnoma; masculin glavna stvar, jedro; fino perilo

au fin fond de v najgloblji notranjosti
le fin du fin najboljše, najlepše
la fine fleur de quelque chose najboljše (kake stvari), cvet
le fin mot de l'histoire rešitev uganke, odločilna beseda
écriture féminin fine drobna pisava
sel masculin fin fina, drobna sol
moulu fin drobno zmlet
or masculin fin čisto zlato
tissu masculin fin tanka tkanina
fines herbes aromatična zelišča (za jedi)
vins masculin pluriel fins izbrana vina
la fine fleur de la société smetana družbe
repas masculin fin izvrsten, izbran obed
pierre féminin fine drag kamen
esprit masculin fin bister duh
fin connaisseur zelo dober poznavalec
fine gueule (familier) sladokusec
fin limier (familier) spreten policist, policijski agent
fine mouche prebrisana ženska
ils sont fin (ali fins) prêts so popolnoma pripravljeni
elle est fin prête je popolnoma pripravljena
avoir le nez fin (figuré) imeti dober nos
avoir l'oreille fine imeti dober, tanek sluh
écrire fin drobno pisati
être très fin (figuré) slišati travo rasti, biti zelo pameten
jouer au plus fin avec quelqu'un hoteti koga prelisičiti

fīō, fierī (nam. fiere), factus sum itd. (iz *bhu-iiō, indoev. kor. *bheuH- rasti, uspevati, obstajati, biti, roditi se, posta(ja)ti, nasta(ja)ti [prim. v lat. fuī]; prim. gr. φιτύω[iz *bhuitueō] rodim, sadim, φύω storim, da kaj nastane, φύομαι nastajam, rastem, rodim se, postajam, φυτόν rastlina, zelišče, sadika, umbr. füet = lat. fiunt, sl. biti, bit, bitje)

I.

1. nastati, postati, nastopiti (nastopati), zače(nja)ti se, roditi se, biti: ubi apsinthium fit Pl. raste, lepores in Gallia fiunt permagni Varr., fit clamor maximus, fit … fletus gemitusque, servorum fit impetus, fit magna lapidatio, fit eruptio, fit caedes (prim. caedem facere) Ci., fit proelium Ci. utrne se, fit symphoniae cantus Ci. oglasi se ubrana glasba, perpendiculi mentio fit nulla Ci. se nič ne omenja, commutatio rerum facta est N., id ei loco nomen factum L. to ime je kraj dobil, omnia fiunt ex ipsis (elementis) O., fit fragor, murmur O., fit mihi timor O. me obide; z dvojnim nom.: manceps fit Chrysogonus, ipse amplissimae pecuniae fit dominus Ci., alacrior factus N. postal je odločnejši = opogumljen, certior fit N. poroča se mu, dobi poročilo (vest), obvesti se, missus fit N. osvobodijo ga (sužnosti), anus fis, agilis fio H., fit Cycnus avis, ossa lapis fiunt, e deo fies corpus exangue O. nunc eo decīdit, ut exsul de senatore, rhetor de oratore fieret Plin. iun.

2. (z)goditi se, primeriti se, pripetiti se: nihil fit Pl., interea fiet aliquid Ter., si fieri potest Ci. če (je) mogoče, ut fieri solet Ci., dum se uxor, ut fit, comparat Ci. kakor se pač dogaja, si sicut nunc fit, custodes eum sectabuntur Ci., quōd (= quoad) fieri possit (poterit) Ci. kolikor bi se moglo (se bo moglo) zgoditi (storiti), Pompeio melius est factum Ci. Pompeju je odleglo, quid mihi fiet? O. kaj bo z menoj? (toda: factum tibi est nomen Menaechmo Pl. nadeli so ti ime Menajhmos, quod -, ut fere fit Cu.; z abl.: quid me fiat? Ter. kaj naj se z menoj zgodi? kaj naj bo z menoj? quid minore sit factum filio? Pl., quid illo fiet? Ci. kaj bo z njim? si quid eo factum esset Ci. če bi ga kaka nesreča zadela, quid his vellet fieri N. quid fieri signis vellet L., idem fit ceteris S., quod fieri adultero par est Q.; nam. samega abl. z de: quid de Tulliola mea fiet? Ci. ep. Pogosto z ut ali (za zanikanim glag.) s quin (da): fit saepe, ut non respondeant ad tempus Ci., fieri potest (mogoče je), ut fallar (da se motim) Ci., fieri non potest, ut eum in provincia tua non cagnoris Ci. ni mogoče, factum imprudentiā Biturigum, ut … C., iustitiā Aristidis factum est, ut Graeciae civitates Athenienses sibi duces deligerent N., fieri non ali nullo modo potest, quin … Ci.; z relat. zvezo: quo fit, ut … Lucr., H., Q. ali quo fiebat (factum est), ut … N. ali ex quo fiebat, ut … N. ali quibus rebus fiebat, ut N. in odtod prihaja (je prišlo), in zato. Z adv.: obviam fit ei Clodius Ci. naproti mu pride, sreča ga.

3. kot log. t. t. izhajati, slediti iz česa: ita fit, ut sapientia sanitas sit animi Ci., ex quo fit, ut … Lact.

4. = esse biti: nec potest fieri me quidquam superbius Ci., mihi non fit verisimile Lact.

II. (kot pass. glag. facere; gl. s. v. faciō)

1. storiti (napraviti, narediti, delati) se ipd.: fit alicui furtum Pl. koga okradejo, fit senatūs consultum C., carinae fiebant ex levi materia C., castra fiunt N. se postavi, dixit opus fieri N. da se izvaja, quid fieri vellent N., ne fieret ignis in castris N., ut illo statu Chabrias statuam sibi fieri voluerit N. da se mu postavi, paries cum fieret O. ko se je gradila, vestes spectare, cum fiunt O. ko se tkejo, ubi fit doctā multa corona manu O., senatui suasit, ne pax cum Poenis fieret Eutr. naj se ne sklene; s quominus: id … tu moleste tulisti, a me aliquid factum esse, quo minus iste condemnari posset? Ci. da sem kaj storil, da ni mogel … Pomni rekla: factum (sc. est)! Pl. storjeno je = da! bene factum! Pl. dobro storjeno! = dobro! prav! optume factum Ter. prav dobro, male factum Ter. slabo! factum volo Pl., Ter. sem zadovoljen, alicui factum (esse) velle Ter., Gell. dobro hoteti (misliti) komu; komp.: factius nilo facit Pl.

2. occ.
a) storjen, (iz)voljen, imenovan biti, izvoliti (imenovati) se, v sl. večinoma z act. obratom: consules facti sunt Ci., Gracchus iterum tribunus plebis fieri voluit Ci., Cato censor factus est N., ad quod (bellum) gerendum (Themistocles) praetor a populo factus N.
b) z gen. pretii = cenjen (čislan) biti, ceniti (čislati) se, v sl. najbolje z act. obratom: quanti is a civibus suis fieret, ignorabas Ci., quod illum unum pluris quam se omnes fieri videbant N., mihi demonstravit me a te plurimi fieri Ci. ep.
c) darovati se, žrtvovati se = darovan (žrtvovan) biti: fieri oportet porcum Ca., cum pro populo fieret Ci., unā hostiā fit L. daruje se samo ena žival, quibus diis ut fieret L., virgo diro fit hostia busto (dat.) O. devica se daruje kot žrtev na … grobu, ter tibi fit libo, ter, dea casta, mero Tib.
č) kot mat. t. t.: pisces ter multiplicati quinquaginta fiunt centum quinquaginta Aug. 3 x 50 rib je 150 rib.

Opomba: Star. pass. obl.: fitur, fiebantur Ca. ap. Prisc., fiar Aug., fiare Auct. ap. Serv., firmamenta membrorum Gell., fitum est L. Andr. ap. Non., imp. pr. fiere Aug., inf. pr. fiere Enn. (?), Laevius ap. Gell., pt. fut. pass. fiendus Char., abl. gerundii fiendo Aug.

formado

bien formado lepe rasti
hombre (ya) formado odrasel človek
mal formado pokvečen

fungo m (pl. -ghi) bot. goba:
fungo edule užitna goba
fungo velenoso strupena goba
risotto coi funghi gobova rižota
a fungo v obliki gobe, gobast
venire su come i funghi pren. rasti kot gobe po dežju
prendere il fungo pren. razhuditi se
fungo atomico atomska goba

funzione f

1. funkcija, delo, opravilo, dolžnost:
funzioni amministrative, direttive upravne, vodilne funkcije
funzione respiratoria, digestiva dihalna, prebavna funkcija
fu investito della funzione di primo segretario imenovan je bil na mesto prvega sekretarja
fare la funzione di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga
il facente funzione vršilec dolžnosti

2. mat. funkcija

3.
in funzione di odvisno od:
l'aumento della contingenza è in funzione dell'aumento del costo della vita zvišanje draginjskega dodatka je odvisno od rasti življenjskih stroškov

4. pren. vloga, naloga, namen:
sono attività che hanno una precisa funzione sociale, politica e culturale te dejavnosti imajo povsem določeno družbeno, politično in kulturno vlogo

5. relig. verski obred; ceremonija, slavnost:
le funzioni domenicali nedeljski obredi

6. pog. opravilo, opravek:
una funzione noiosa dolgočasno opravilo

gȁriti -īm
I.
1. črniti, s sajami črniti: barut im je gario lica
2. pokati: čuješ li kako iz kuće gare puške
3. črno barvati: gariti obrve
4. garila ga crna nausnica začele so mu rasti brčice
II. gariti se črneti, postajati črn

glabrētum -ī, n (glaber) golina, goličava, goljava, golotina, pleha(va) = kraj, kjer noče nič rasti: COL.

gljȉva ž bot. goba: jestive, otrovne -e; -e stapčare bot. prostotrosnice, Basidiomycetes; -e mješinarke bot. zaprtotrosnice, Ascomycetes; nicati kao -e poslije kiše rasti kot gobe po dežju; najesti se ludih gljiva najesti se norih gob, ponoreti; atomska gljiva

gob|a [ó] ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Pilz, (v ljudskem jeziku tudi Schwamm, Schwammerl); -schwamm, -pilz (drevesna Baumschwamm, tehnika železova Eisenschwamm, hišna Hausschwamm, kresilna Feuerschwamm, Zunderschwamm, strupena Giftpilz, užitna Speisepilz)
zastrupitev z gobami medicina die Pilzvergiftung
iti po gobe nabirati: in die Pilze gehen, figurativno in die Binsen gehen, kaputtgehen, futsch sein (je šel po gobe … ist futsch)
figurativno rasti kot gobe po dežju wie die Pilze aus dem Boden

2. živalstvo, zoologija (spužva), za tablo: der Schwamm
prava goba živalstvo, zoologija Euspongia: der Badeschwamm
figurativno piti kot goba saufen wie ein [Faß] Fass, einen Schwamm im Magen haben

3.
ledeniška goba der Gletschertisch, der Schneepilz

góba botanika fungus, pl fungi, funguses; (plesen) mould; (za brisanje) sponge

užitna góba mushroom, edible fungus, agaric
kresilna góba dry fungus, tinder, touchwood, spunk, ZDA punk, arhaično amadou
strupena góba poisonous mushroom, toadstool
nabiralec gób gatherer of mushrooms
veda o góbah mycology
nabirati góbe to gather mushrooms, to go mushrooming
rasti kot góbe po dežju to shoot up like mushrooms after the rain

góba (-e) f

1. bot. fungo:
nabirati gobe raccogliere funghi
rasti kakor gobe po dežju venire su come i funghi
strupene gobe funghi velenosi
užitne gobe funghi commestibili, mangerecci, eduli
kresilna goba esca
hišna goba fungo delle case, struggilegno (Merulius lacrimans)
betičaste gobe clavariacee (Clavariaceae)
cevaste gobe, cevarke boleti (Boleti)
lističaste gobe agaricacee (Agaricaceae)

2. (kar je po obliki podobno gobi)
atomska goba fungo atomico
goba za krpanje uovo da rammendo

3. spugna:
morska, plastična goba spugna, spugna artificiale

4. pren. (pijanec) spugna:
piti kakor goba bere come una spugna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti gobo v želodcu bere come una spugna
pren. iti po gobe morire, tirare le cuoia, andare al diavolo, andare in rovina
govori, ko da se je norih gob najedel parla a casaccio, a vanvera

gramigna f

1. bot. prstati pesjak (Cynodon dactylon)

2.
attaccarsi come la gramigna pren. biti nadležen, siten
crescere come la gramigna pren. naglo rasti, hitro se razraščati, širiti

granadero moški spol grenadir; vojak

talla de granadero oseba postavne rasti

grand, e [grɑ̃, d] adjectif velik, obsežen; znaten; močan, silen; glasen (glas), poln (kozarec), dober (pred navedbo mere), dolg (brada, noge), visok (drevo); pomemben, (zelo) važen; odrasel; figuré velik, visok, plemenit, spoštovan, vele-; masculin španski velikaš, grande

le Grand Veliki (za imeni vladarjev)
les grands odrasli, veliki
les quatre grands štiri svetovne velesile
grand âge visoka starost
grand air masculin svež zrak
grand blessé masculin težek ranjenec
grand chemin masculin glavna pot
grande communication féminin glavna prometna cesta
grand criminel masculin glavni krivec, zločinec
grands crus masculin pluriel prvovrstna vina
grand duc velika uharica
grandes eaux féminin pluriel vodovje, poplava; delovanje vseh vodometov (v parku)
grand ennemi smrtni sovražnik
grande exploitation veleobrat
grand fleuve velereka, veletok
grand froid oster, hud mraz
grand fumeur masculin hud, strasten kadilec
grande gelée féminin huda zmrzal
la Grande guerre (prva) svetovna vojna
un grand homme velik, znamenit človek
un homme grand (po postavi) velik človek
les Grandes lndes féminin pluriel Vzhodna lndija
grand in-oclavo velika osmerka (oktav), leksikonski format
grand livre masculin, (commerce) glavna knjiga
grand magasin masculin veleblagovnica
grand maitre veliki mojster
grand monde masculin gornja plast družbe
grand mutilé (de guerre) težek (vojni) invalid
plus grand que nature v nadnaravni velikosti (o sliki)
(tout) grand ouvert (čisto) na stežaj odprt
grande personne féminin odrasla oseba
les grandes personnes odličniki
grands et petits veliki in mali
grand propriétaire (foncier) veleposestnik
grande propriété (foncière) féminin veleposestvo
grande puissance velesila
grand e ville velemesto
grande vitesse (železnica) brzovozno blago
Grand Turc turški sultan
au grand air na prostem
au grand jamais prav nikoli, humour o svetem Nikoli
au grand jour pri belem dnevu
au grand soleil v polnem soncu
de grand cœur iz srca rad
de grand matin navsezgodaj zjutraj
en grand v velikem, na veliko; celokupno; v naravni velikosti
en grand habit v gala (družbeni, večerni) obleki, v gali
en grand nombre v velikem številu
en grande toilette v veliki (večerni) toaleti
en grande tenue, en grand uniforme v gala uniformi
sur une grande échelle v velikem merilu
aller grand train hitro iti
avoir grand air imenitno izgledati
avoir grand faim, grand-soif biti zelo lačen, žejen
avoir grand-peur zelo se bati
avoir grand besoin de quelque chose nujno kaj potrebovati
être plus grand que nature presegati človeške moči
il est grand temps skraini čas je
c'est grand! to je sijajno!
faire - cas de quelque chose mnogo dati na kaj, zelo ceniti
il fait grand jour beli dan je
mener grand train razkošno živeti
se faire grand rasti, velik posta(ja)ti
être monté sur son grand cheval (figuré) prevzetovati
ouvrir de grands yeux debelo (po)gledati
voir grand imeti (v glavi) velike načrte, velike ambicije
il a les yeux plus grands que le ventre ima večje oči kot želodec

grandis -e, adv. granditer (prim. gr. βρένϑος napuh, ponos, bahanje, βρενϑύομαι napihujem se, šopirim se, baham se)

I. (o stvareh) velik po razsežnosti, prostornini ali številu, velikanski, silen, močan, obsežen, znaten: cella VARR., patella, vas CI., lumina, membra, ossa O., oratio CI. ali epistula CI. EP. dolgo, nomen grandibus litteris inscriptum CI. z velikimi (uncialnimi) črkami, librum grandem conscribit N. obsežno poročilo, grandes (= alti) cothurni V., gr. hordea V. debelozrnat, ex aede Minervae grande auri pondus ablatum; in hoc fano grandīs hydrias posuerat CI., pecunia, aes alienum CI., grandior vox CI.; pesn.: gr. elementa O. debelozrnate; adv. granditer silno, močno, zelo: ECCL.; n. sg. ali pl. nam. adv.: grande fremere STAT. silno, grandia ingrediens GELL. ali incedens AMM. široko stopaje. –

II. (o bitjih)

1. velik po postavi (rasti), dorasel, odrasel: grandis iam puer bello Italico CI., A. Cluentius reliquit grandem et nubilem filiam CI., gr. alumnus (= Achilles) H., iam. gr. Achilles IUV., bestia L., fera CELS. velika divjačina, grandiores aves (naspr. minutae aves) CELS.

2. velik po času = star, ostarel, prileten: non admodum grandis natu, sed tamen iam aetate provectus CI., gr. natu H., PLIN. IUN., SUET., grandior natu PL., CI., SUET., grandis aevo LUCR., F., grandior aevo O.; tudi brez abl.: bella gerebat ut adulescens, cum plane grandis esset CI.; od tod enalaga: grandior aetas CI., O. višja, grandi iam natu SUET. v že visoki starosti. –

III. metaf.

1. velik po imenitnosti, važnosti, imeniten, znamenit, važen, pomemben, pomenljiv: gr. dica TER. huda pravda, vitium CI. huda, dicere de rebus grandioribus CI., grandioribus exemplis uti CI. prepričevalnejše zglede navesti (navajati), gr. decus, munus, certamen H., malum H. hudo zlo, non est grande garrire per angulos HIER.

2. velik v izražanju, veličasten, vzvišen, vznesen, slovesen: carmen CI., (oratores) grandes erant verbis CI., pro grandibus fiunt tumidi CI., gr. oratio PETR., gr. Ciceronis verba Q., (antiqua comoedia) et grandis et elegans Q., quamvis grandius ille (Alcaeus) sonet O. poje bolj vzvišeno; kot subst. n. pl.: grandia minute dicet CI., hic autem grandia requiris CI., professus grandia turget H., nec conamur tenues grandia H., grandia elate canit Q.

3. po mišljenju, duhu vzvišen, plemenit: Thucydides enim rerum gestarum pronuntiator sincerus et grandis etiam fuit CI.

Gras, das, (-es, Gräser) trava (tudi za marihuano); ins Gras beißen pete stegniti; das Gras wachsen hören vedeti vse, ironisch slišati travo rasti; darüber ist längst Gras gewachsen to je že davno prerasla trava, to je že pozabljeno

grass¹ [gra:s] samostalnik
trava; pašnik, trata; ruša
pogovorno beluš
pogovorno pomlad
sleng policaj, "kifeljc"; ovaduh
sleng marihuana, mamilo

to cut grass under s.o.'s feet spodnesti komu tla
to let the grass grow under one's feet leno in počasi delati
at grass na paši, pogovorno na dopustu
to go to grass iti na pašo, pogovorno na dopust
to put (ali turn out) to grass gnati na pašo
out at grass na paši; figurativno brezposeln, na dopustu
go to grass! solit se pojdi!
figurativno to send to grass podreti na tla
to hear the grass grow slišati travo rasti
as long as grass grows and water runs za večne čase
while the grass grows the steed starves dvakrat da, kdor hitro da

grower [gróuə] samostalnik
saditelj, gojitelj, rejec, proizvajalec, kmet

to be a quick (ali rank) grower hitro rasti