Franja

nasmágati nàsmāžēm nazmagati, dovolj pripraviti, preskrbeti: ne mogu ti dovoljno kruha nasmagati

nasmìjati -jēm (ijek.), nasmèjati -jēm (ek.)
I. pripraviti koga v smeh: nasmijati društvo
II. nasmijati se nasmejati se, zasmejati se, nasmehniti se: sreća mu se nasmijala, nasmejala

nasmòći nàsmognēm zmagati, dovolj pripraviti, preskrbeti: ne možemo nasmoći prvorazrednog blaga za izvoz

obespamétiti -pàmētīm pripraviti ob pamet: obespametiti koga

obezúmiti obèzūmīm, obèzumiti -īm
I. pripraviti ob pamet, vzeti komu pamet, razum: pomolim se da bog dušmane obezumi
II. obezumiti se biti ob pamet: ona se obezumila od čuda

obsōnitō (opsōnitō) -āre -āvī (frequ. k obsōnāre) večkrat pripraviti (pripravljati) gostijo, gostiti: Cato in suasione [ne] de lege Orchia derogaretur: „Qui antea obsonitavere, postea centenis obsonitavere“ Ca. ap. Fest., obsonitavere saepe obsonavere Fest.

obsōnō¹ (opsōnō) -āre -āvī -ātum (izpos. gr. ὀψωνέω)

1. nakupiti (nakupovati) hrano (za kuhinjo), nakup jedil: obsonare obsonium Pl., obsonare prandium Pl., obsonatum ire, pergere, mittere Pl., vix drachumis est obsonatum decem Ter., iube de foro obsonarier (= obsonari) Pl.; pren.: Socrates ait se obsonare ambulando famem Ci. da si kupi pošteno lakoto.

2. meton. gostiti, pripraviti (pripravljati) gostijo: Ter. (Adelph. 117 in 964).

Opomba: Dep. soobl. obsōnor -ārī -ātus sum: Pl.

omésiti òmēsīm narediti, pripraviti meso: naši neprijatelja dočakaše s ognjem iz pušaka, sreća junačka im dade, u prvi mah omesiše dobro te pobiše vojsci kalauze prvi trenutek so pripravili veliko mesa (je padlo veliko sovražnikov) in so pobili sovražniku vodnike

oprémiti òprēmīm
I.
1. opremiti, opraviti, oskrbeti
2. pripraviti na pot
3. poslati
II. opremiti se
1. opremiti se
2. pripraviti se na pot

oraspolòžiti -pòložīm pripraviti v dobro voljo: šalio sam se da bih je oraspoložio; i zaista se oraspoložila je postala dobre volje

ozloglásiti ozlòglāsīm pripraviti koga ob dobro ime: ozloglasiti koga kod naroda

pack² [pæk]

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, zavijati, omotati, zložiti, zlagati; natlačiti, nagnesti, stlačiti, stisniti, stiskati, zmašiti; konservirati; zbrati (porotnike, karte) v svojo korist
tehnično zatesniti zabrtviti; natovoriti (konja), nakladati
ameriško, pogovorno imeti pri sebi, vsebovati
medicina pripraviti zdravilni ovitek

2. neprehodni glagol
natlačiti se, nagnesti se, stisniti se, stiskati se; pripraviti se za pot; zbirati se v trope

packed like sardines stisnjeni kakor sardine v škatli
a packed house popolnoma zasedena hiša
packed with poln česa (npr. avto)
I am packed gotov sem s pakiranjem
ameriško, šport to pack a hard punch močno udariti (boks)
ameriško the book packs a wealth of information knjiga je zelo poučna
to pack s.o. back poslati koga nazaj
to send s.o. packing nagnati, spoditi koga
to pack one's traps odpraviti se na pot
navtika to pack (ali put) on all sails razpeti vsa jadra

pack up

1. prehodni glagol
pakirati, zaviti, omotati

2. neprehodni glagol
pripraviti se za pot
sleng prenehati delati (stroj), postati neraben, ostareti

pandō -ere, pandi, pansum ali passum (causativum k patere)

I.

1. razpeti (razpenjati), razprostreti (razprostirati), razpreti (razpirati): Plin., Vitr., Prud. idr., vela O., pennas V., bracchia pandit ulmus V., manibus ali palmis passis Ci., aciem pandere L. razširiti, capillus passus, crines passi C. idr. razpuščeni, (sc. pavo) pictā pandit spectacula caudā H. (pava) je lepo videti, ko razširi pisan rep; pren.: divina bona late se pandunt Ci. dobivajo daljnosežno moč (vpliv), verba passa Ap. nevezana beseda, proza.

2. occ. razgrniti (razgrinjati) za sušenje, (po)sušiti: uva passa Pl. (pl.) rozine = racemi passi V., lac passum O. usirjeno mleko, sir; šalj.: senex passus Luc. usahel starec. —

II.

1. odpreti (odpirati): Lucr., ianuam Pl., moenia urbis V., panduntur portae V., (sc. Cerberus) tria guttura pandens V., panditur planities L. se odpira, se razprostira.

2. metaf.
a) za hojo pripraviti (pripravljati), odpreti (odpirati) = narediti (delati) dostopno, prehodno, začen(ja)ti: rupem ferro pandunt L. si naredijo (utrejo) pot skozi skale, viam fugae, salutis L., panduntur inter ordines viae L. utiriti si, utreti si, ugladiti si, e faucibus angustis panditur mare L., spectacula H., tempora veris se pandunt Lucr.
b) razložiti (razlagati), povedati (pripovedovati), naznaniti (naznanjati), na znanje da(ja)ti, razode(va)ti: Cat., Lucan., Plin., Petr. idr., pande requirenti nomen O., ordine singula pandere V., partem Ausoniae pandit Apollo V.

peaufiner [pofine] verbe transitif brisati z jelenjo kožo (z usnjem); figuré, familier skrbno pripraviti, očediti, okrasiti

pergō -ere, perrēxī, perrēctum (po sinkopi iz *per-regō)

I. trans.

1. (začeto gibanje, premikanje, pot) nadaljevati: iter Ter., S., L., T., iter coeptum Auct. b. Afr., viam in Macedoniam Ci.

2. z inf. dalje, naprej, še kaj vršiti (delati, početi, opravljati): agere cum populo Ci., ad eum ire Ci., ire, porro ire, hosti obviam ire, ire ad hostes, navigare Peloponessum L., retro ire Cu., Saguntum ire L. nadaljevati (iti, prodreti) do Sagúnta, ire ad hostes L., perge linquere Thespiae rupis Aonios specus Cat. takoj zapusti.

3. nadaljevati govor, še naprej govoriti:
a) z inf.: perge porro dicere (proloqui) Pl., perge quattuor mihi istas partes explicare Ci.; elipt.: sed pergo praeterita (sc. commemorare) Ci. ep., pergit in me maledicta (sc. dicere ali congerere) Ci.; occ. abs. (brez inf.): perge porro Pl., perge de Caesare Ci., perge, ut coeperas Ci., pergam atque insequar longius Ci., pergamus ad reliqua Ci. razpravljajmo še o (pre)ostalem. —

II. intr.

1. odpraviti (odpravljati) se, odriniti, iti kam, kam priti, prodreti (prodirati): huc, horsum Ter., perge porro Ci., ad castra C., in exsilium, in Macedoniam Ci., domum, in solitudines, adversum hostes S., ad delendam urbem Veios L., in bellum adversus Lacedaemonios Iust., alicui obviam Corn., quo pergeret, ad imperatorem an ad patres T., Aethiopiam Hier., eādem, quā ceteri, viā Ci., ut ad eas (sc. virtutes) cursim perrectura beata vita videatur Ci.; s sup.: nunc, quod accepi, obsonatum pergam Pl.; impers.: ad plebem pergitur Caecil., non potest ad similitudinem pergi rei, quae necdum est Macr.

2. pripraviti (pripravljati) se na kaj, truditi se za kaj, kako začeto delo zaključiti (zaključevati), dognati, spraviti (spravljati) h koncu, narediti, izvesti kaj do konca, dokonč(ev)ati: perge, aude, nate! Poeta ap. Ci. na noge! daj! nuj!, pergite, Pierides! V. dajte! začnite! nujte!, pergin? infelix Pl. ostajaš (vztrajaš) pri tem? se držiš tega? ne nehaš?, prospere cessura, quae pergerent (po starejših izdajah prospere cessurum quā pergerent) T. za kar se trudijo, kar nameravajo; s sup.: socios defensum pergit Gell. ne preneha.

Opomba: Pergin = pergisne, pergitin = pergitisne: Pl.

persuadir pregovoriti, prepričati, prigovarjati, pripraviti (koga) do; svetovati

persuadir a hacer a/c koga do česa pripraviti
dejarse persuadir dati se pregovoriti
persuadirse (de) prepričati se (o)

pick over prehodni glagol
pogovorno pregledati in pripraviti za uporabo

plaster² [plá:stə] prehodni glagol
ometati (zid), beliti, premazati z mavcem, štukirati; nalepiti (obliž, plakat, nalepke on, to)
pripraviti ovitek
pogovorno obmetavati (s kamni, bombami)
figurativno zasipati (s hvalo)

to plaster down nalepiti
to plaster over premazati z mavcem, figurativno ublažiti (bolečino)

pokálati pòkālām dial. porazparati ribe in jih pripraviti za sušenje: pokalati ribu