Franja

prost|o¹ [ô/ó] srednji spol (-ega …) freie Natur
na prosto ins Freie
na prostem im Freien, draußen, unter freiem Himmel, agronomija in vrtnarstvo im Freiland, piknik ipd.: (v naravi) im Grünen
Freilicht- (gledališče die Freilichtbühne, muzej das Freilichtmuseum, predstava die Freilichtaufführung, snemanje Freilichtaufnahmen); agronomija in vrtnarstvo Freiland- (gojenje die Freilandkultur, setev die Freilandsaat); Frei- (kopališče das Freibad)
skladiščenje na prostem die Außenlagerung
šport na prostem der Geländesport

prostor² [ô] moški spol (prostóra …) fizika, matematika der Raum
brezzračni prostor luftleerer Raum
prostor in čas Raum und Zeit
občutek za prostor das Raumgefühl
(Banachov Banachraum, faktorski Quotientenraum, fazni fizika Phasenraum, Hausdorffov Hausdorffraum, Hilbertov Hilbertraum)
metrični prostor metrischer Raum
vektorski prostor Vektorraum
topološki prostor topologischer Raum
prostor-čas/prostor Minkowskega fizika der Minkowski-Raum, die Raum-Zeit-Welt
orientacija v prostoru die Raumorientierung
predstava o prostoru die Raumvorstellung
zaznavanje prostora die Raumwahrnehmung
ukrivljenost prostora die Raumkrümmung

pŕvi (the) first; (vodilni) leading; foremost; (glavni) head, front; (najboljši) prime, top, topmost; (pri, sosednji) nearest, adjoining, next-door; (odličen) eminent

pŕvega marca on the first of March
pŕve dni v mesecu early in the month
pŕvi dan v mesecu the first of the month
na pŕvem mestu in the first place, first and foremost; at first
na pŕvi pogled at first sight
pŕva izvedba, predstava gledališče first night, première
pŕvi učenec (v šoli) top pupil, top boy
pŕvi govor poslanca v parlamentu an M.P.'s maiden speech
pŕva pomoč first aid
pŕvi prišlek the first comer
pŕvo potovanje ladje maiden voyage (ali trip)
pŕvi polet maiden flight
pŕvi (sadni) plodovi first fruits pl, firstlings pl
pŕva izdaja (knjige ipd.) first edition
pŕvi poskus first attempt
pŕvi človek the first man
pŕvi razred (v šoli) first form
pŕvi vzpon (na goro) first ascent, first climbing
Karl I Charles the First
pŕvih šest strani the first six pages
ob pŕvi priliki, priložnosti at the first opportunity
s pŕvo (obratno) pošto (odgovor) by return of post
v pŕvem nadstropju on the first floor
biti pŕvi (voditi) to have the lead
iti (kot) pŕvi to lead the way, to take the lead
kupiti iz pŕve roke to buy firsthand
potovati v pŕvem razredu to travel first
priti med pŕvimi to arrive among the first
kdor pŕvi pride, pŕvi melje (figurativno) first come, first served
imeti pŕvi govor (v parlamentu) to make one's maiden speech
nuditi pŕvo pomoč to render first aid

qualcōsa pron.

1. kaj, nekaj:
posso fare qualcosa per lei? ali lahko storim kaj za vas?
avere qualcosa da parte pog. na strani imeti (prihranjenega) nekaj denarja
avere qualcosa al sole imeti kaj (zemlje ipd.)
è già qualcosa to pa je že nekaj, to pa ni malo
ne so qualcosa io! jaz že vem!
qualcosa come nič manj kot:
ho speso qualcosa come due milioni zapravil sem nič manj kot dva milijona

2. pog. (res) nekaj:
lo spettacolo è stato qualcosa di straordinario predstava je bila nekaj izrednega, res izredna

3. nekdo:
pensa di essere qualcosa domišlja si, da je nekdo

qualité [kalite] féminin kakovost, lastnost; sposobnost; družbeni položaj

viande de première qualité prvovrstno meso
spectacle de haute qualité odlična predstava
sa qualité d'ancien ministre njegov položaj bivšega ministra
homme de qualité (vieilli) plemič, imenitnik
avoir des qualités imeti dobre lastnosti
avoir des qualités pour biti sposoben za
en qualité de (ministre) kot (minister)
qualité de membre članstvo
(juridique) ès qualités kot vršilec poverjene funkcije

razprodán (-a -o) adj. svenduto; esaurito:
Predstava razprodana Tutto esaurito

reprízen (-zna -o) adj. di replica;
reprizna predstava replica

réussi, e [reüsi] adjectif uspel, uspešen; posrečen

photo féminin réussie uspela fotografija
spectacle masculin réussi uspela predstava
réception féminin réussie uspel sprejem

revue [rəvü] féminin revija; obzornik; pregled; poročilo; militaire parada; apel; vieilli svidenje

revue d'effectif (militaire) apel, klicanje navzočih po imenih
revue hebdomadaire, du morché tedensko, tržno poročilo
revue littéraire, scientifique, mensuelle, trimertrielle literarna, znanstvena, mesečna, trimesečna revija
revue de modes modna revija
revue navale pomorska parada
revue de (la) presse pregled tiska
revue spéciale, professionnelle strokovna revija
revue à grand spectacle razkošna varietejska revija, predstava
revue pour la jeunesse revija za mladino
revue des revues kritika člankov v revijah
revue des vivres de réserve (militaire) pregled rezervnega živeža
revue du 14 Juillet vojaška parada na dan 14. julija (francoski narodni praznik)
fonder, diriger une revue ustanoviti, voditi revijo
(familier) nous sommes gens de revue, nous sommes de revue imeli bomo priliko, da se zopet vidimo; videli se bomo zopet
être de la revue (familier) biti prevaran v svojih nadah
il croyait obtenir cette place, mais il est de la revue mislil je, da bo dobil to mesto, a up se mu je izjalovil
passer un régiment en revue (militaire) pregledati polk

serale agg. večeren:
scuola serale večerna šola
spettacolo serale večerna predstava

sesión ženski spol seja, zasedanje, zborovanje; sedenje za model

abrir (levantar) la sesión začeti (zaključiti) sejo
sesión de cine kino predstava
sesión continua permanentna kino predstava
celebrar la sesión imeti sejo

slábši (-a -e) adj.

1. komp. od slab peggiore, più cattivo, più brutto:
podjetje je v slabšem položaju kot lani l'impresa è in una situazione peggiore dell'anno scorso
predstava je bila slabša od včerajšnje l'odierno spettacolo è stato più brutto di quello di ieri

2. (ki je manj kakovostne vrste) peggiore, più scadente; meno sviluppato:
izdelek je poceni, ker je iz slabšega materiala il prodotto costa poco perché di materiale più scadente

slačifant samostalnik
(poklicni plesalec) ▸ chippendale-fiúSopomenke: striptizer

slávnosten solemn; festive; festal, festival

slávnostna dvorana festival hall
slávnosten banket festive banquet
slávnosten govor festal address, official speech
slávnostni govornik official speaker
slávnostni dan festival day, festive day
slávnostni sprevod festive procession, pageant, parade
slávnostna predstava festival performance

slávnosten de fête, solennel, de gala

slavnostna dvorana salle ženski spol des fêtes
slavnostni govor discours solennel (ali de fête)
slavnostni govornik orateur moški spol de la fête
slavnostna predstava représentation ženski spol de gala

slávnosten de fiesta; de gala; solemne ; (dan) festivo

slavnostni govor discurso m (oficial)
slavnostna dvorana salón m de fiestas
slavnostna predstava función f de gala

slik|a³ ženski spol (-e …) o čem: (predstava) das Bild (o Bogu Gottesbild)

slušn|i (-a, -o) Gehör(s)- (preizkus die Gehörprüfung, vtis der Gehörseindruck, koščica das Gehörknöchelchen, motnja der Gehörfehler, okvara der Gehörschaden, predstava die Gehörsvorstellung, zaznava die Gehörswahrnehmung, die Gehörsempfindung), Hör- (zmožnost das Hörvermögen, celica die Hörzelle, očala die Hörbrille, okvara der Hörschaden, koščice Hörknöchelchen množina, območje der Hörbereich, središče das Hörzentrum)

susceptible [süsɛptibl] adjectif občutljiv, razdražljiv; dovzeten (de za); primeren, zmožen (de za)

ce garçon est très susceptible ta deček je zelo občutljiv
cet élève est susceptible de faire encore des progrès ta učenec je zmožen nadaljnjega napredka
ce spectacle est susceptible de plaire au public ta predstava bi znala ugajati občinstvu

svet¹ [é] moški spol (-a; -ovi)

1. (kozmos) die Welt
svetovi množina Welten množina

2.
ta svet diese Welt; das Diesseits
oni/drugi svet das Jenseits (poslati na drugi svet ins Jenseits befördern)
zgornji svet die Oberwelt
spodnji svet religija die Unterwelt, biblično: der Scheol
slika/podoba sveta das Weltbild
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
občutek, kot da bo konec sveta die Weltuntergangsstimmung
pričakovanje konca sveta die Endzeiterwartung
drevo sveta mitologija der Weltenbaum
zapustiti svet aus der Welt gehen

3. naš planet: die Welt
Novi svet Neue Welt
Stari svet die Alte Welt
pradavni svet Urwelt
vzhodni svet der Orient, das Morgenland
zahodni svet der Okzident, das Abendland
tretji svet die dritte Welt
ves svet die ganze Welt
po vsem svetu in der ganzen Welt
prepotovati ves svet in der ganzen Welt herumkommen
… sveta Welt-
(atlas der Weltatlas, prebivalstvo die Weltbevölkerung, zemljevid die Weltkarte)
pol sveta die halbe Welt

4. (svetovne razmere) die Welt
… sveta Welt-
(izboljševalec der Weltverbesserer, občutenje das Weltgefühl, zaničevalec der Weltverächter)
|
tek sveta der Lauf der Dinge
ki je videl dosti sveta [vielgereist] viel gereist
ki pozna svet in življenje weltkundig
ki pretresa svet welterschütternd
ki spreminja svet weltverändernd
gledati svet skozi rožnata očala die Welt durch die rosige Brille sehen
od tega ne bo konec sveta figurativno davon geht die Welt nicht unter
nehvaležnost je plačilo sveta Undank ist der Welt Lohn
videti dosti sveta weit herumkommen
zagledati luč sveta das Tageslicht erblicken, zur Welt kommen
odprt k svetu/za svet weltoffen
na svet auf die Welt
na svetu auf/in der Welt
na tem svetu dahier, in dieser Welt
priti na svet auf die Welt kommen
na onem/drugem svetu im Jenseits
najboljši na svetu der weltbeste
to je na svetu vseeno das ist piepegal/schnurzegal
tako je pač na svetu das ist der Lauf der Welt
za nič na svetu um nichts in der Welt
za vse na svetu um alles in der Welt
o svetu von der Welt, über die Welt
predstava o svetu das Weltbild
od tega sveta von dieser Welt
odmaknjen od sveta weltabgeschieden
odmaknjenost od sveta die Weltabgeschiedenheit
okoli sveta (rund) um die Welt
potovanje okoli sveta die Weltreise, strokovno: die Erdumrundung
po svetu durch die Welt
po vsem svetu to pričakujejo ipd.: weltweit
razgledati se po svetu sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen
pred svetom vor der Welt
pred vsem svetom vor aller Welt
beg pred svetom die Weltflucht
zapiranje pred svetom die Selbstabkapselung
s sveta aus der Welt
spraviti s sveta aus der Welt schaffen
sprt s seboj in s svetom mit sich und der Welt zerfallen
usmerjen/naravnan v ta svet weltzugewandt
živeti v nekem drugem svetu wie auf einem fremden Stern leben
za svet für die Welt, um die Welt
za ves svet ne um nichts auf der Welt, nie im Leben
pomemben za ves svet weltbewegend
za nič na svetu für kein Geld dieser Welt