Franja

primogeniture [praimoudžéničə] samostalnik
primogenitura, prvorojenstvo
pravno dedna pravica prvorojenca

prīmō-genitus 3 (prīmus in gīgnere) prvorojen: vitulus Pall.; o Kristusu: Lact., primogenitus, non primocreatus Ambr., filius, deus Lact.; subst. prīmōgenita -ōrum, n prvorojenska pravica, pravica prvorojenca, prvorojenstvo: Vulg., Aug.

priorità f

1. prioriteta; predhodnost; prednostna pravica

2. prednost

Prioritätsrecht, das, prednostna pravica, prioritetna pravica

priorité [priɔrite] féminin prednost, prioriteta, prednostna pravica, prvenstvo

priorité (aux croisements) prednost vožnje (na križiščih)
la priorité me revient jaz imam prednost (vožnje)
route féminin à priorité prednostna cesta
priorité à droite z desne prihajajoče vozilo ima prednost
avoir priorité imeti prednost pri vožnji
avoir un droit de priorité sur imeti prednost pred kom
donner la priorité à quelque chose dati prednost čemu, bolj ceniti kaj
évacuer les enfants en priorité evakuirati otroke pred vsemi drugimi

privativa f izključna pravica:
le privative monopolno blago

privilege¹ [prívilidž] samostalnik
privilegij, posebna pravica, prednost, izjemnost

britanska angleščina bill of privilege pravica plemiča, da mu sodijo njemu enaki
writ of privilege listina o priznanju posebnih pravic
ameriško privilege of lot pravica do izbire
to grant a privilege to dati komu posebne pravice
breach of privilege prestop pooblastila, kršitev pravic
privilege of Parliament (poslančeva) imuniteta
pravno privilege of self defence pravica do samoobrambe
ekonomija privilege tax koncesioniran davek

privilège [-lɛž] masculin privilegij, predpravica, posebna pravica, prednost; ugodnost

abolition féminin des privilèges ukinitev, odprava privilegijev
accorder, concéder un privilège dati, priznati, odobriti privilegij
avoir, obtenir un privilège imeti, dobiti privilegij
jouir d'un privilège uživati privilegij

privìlēgīj -ija m, privìlēgija ž (lat. privilegium) privilegij, posebna pravica

privilēgio m (pl. -gi)

1. hist. privilegij (listina)

2. pravo privilegij:
privilegi diplomatici diplomatski privilegiji

3. oprostitev, imuniteta; ugodnost

4. ekst. posebna pravica; posebna čast; dovoljenje; prednost, odlika:
il libro ha il privilegio della chiarezza knjiga se odlikuje z jasnostjo

privilégiu -i n privilegij, posebna pravica, ugodnost

prīvilēgium -iī, n (prīvus in lēx)

1. posamezne osebe se tičoč (izjemen, izreden, poseben) zakon, posamezne osebe se tičoča (izjemna, izredna, posebna) odredba (nav. v neugodnem smislu): p. irrogare Ci., p. ferre de aliquo Ci.

2. meton. prednostna pravica, predpravica, (posebno) pooblastilo, svoboščina, posebna pravica, posebna ugodnost, privilégij: aetatis Iust. prvorojenska pravica, pravica prvorojenca, prvorojenstvo, militum Icti., privilegia habere Plin. iun., privilegia dare Sen. rh., Sen. ph.; occ. upnikova glede na poplačilo dolga pristoječa prednostna pravica, predpravica pred drugimi upniki: privilegium habere Traianus ap. Plin. iun. ep., p. pupilli in bonis tutoris Icti.

prōditiō¹ -ōnis, f (prōdere)

1. izdaja(nje), izdajstvo, izdajalska ovadba, izdajalsko razkritje: V., O., S., C., Auct. b. Alx., Sen. rh., Cu., Val. Max., Asc., Sen. ph., Lucan., Petr., Ps.-Q., Q., Front., Plin., Vulg. idr., multorum in nos … proditionem notabis Ci., amicitiarum Ci., unius ex collegio L., arcanorum Plin., oppidi C., urbium suarum L., patriae proditiones Ci. izdajanje, accusari proditionis N., proditionem facere L., id nefas proditione discussum est Fl., alicui proditionem agere T. nasnovati, skrivaj pripraviti.

2. odlog, odložitev, odgoditev, pravica odloga: te, C. Caecili[i], diem prodi[di]sse militibus legionis III, cum proditionem non haberent Ca. ap. Fest.

proprietary² [prəpráiətəri] samostalnik
lastnik, lastniki; lastnina, lastništvo
pravno lastninska pravica
farmacija zdravilo, ki se ga lahko dobi brez recepta
britanska angleščina, zgodovina guverner kolonije (v današnji ZDA)

the landed proprietary posestniki
proprietary colony kolonija (v današnji ZDA), ki jo je Britanija dodelila privatnikom v upravljanje

proprietās -ātis, f (proprius)

1. (posebno) svojstvo, (posebna) lastnost, posebnost, značilnost: Sen. ph., Gell. idr., terrae caelique L., singularum rerum singulae proprietates sunt Ci., verborum Q. pravi pomen, genus et proprietas Ci. vrsta, frugum proprietates L. posebne vrste.

2. meton.
a) lastninska pravica, lastništvo: Suet., Icti. idr., Salaminae insulae Iust., proprietatem loci sibi vindicare Iust.
b) lastnina: dominus proprietatis Icti. lastnik.

proprietorship [prəpráiətəšip] samostalnik
lastništvo, lastninska pravica (in)

Provisionsanspruch, der, pravica do provizije

purveyance [pə:véiəns] samostalnik
oskrba, nabava (živil), preskrba; zaloga, hrana
zgodovina pravica vladarja do odkupa živil

quarantine¹ [kwɔ́rənti:n] samostalnik
karantena, varnostna zapora
figurativno izolacija
pravno doba 40 dni, ko sme vdova nemoteno živeti v hiši svojega pokojnega moža, vdovina pravica do tega

to put under quarantine karantenirati
in quarantine v karanteni

Realrecht, das, Recht realna pravica (z lastništvom na zemljišču povezana pravica)