Franja

rôka mano f ; (do rame) brazo m

roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes

roll away prehodni glagol & neprehodni glagol
odvaliti (se); odpeljati (se)

the mist roll aways away megla se vleče proč

Rückwärtsgang, der, Mensch: ritenska hoja; Auto: vzvratna prestava; Technik povratni tek, gibanje nazaj; figurativ schnell den Rückwärtsgang einlegen brž iti proč, brž se pobrati

ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)

I. intr.

1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.

2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —

II. trans.

1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.

2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.

samotárski solitary; eremitic; anchoretic

živeti samotársko življenje (proč od sveta) to lead a solitary (ali secluded, retired) life, to live in seclusion; to lead a sequestered life; to shun company

sánjati to dream; to see in a dream

sanjalo se mi je I dreamt
sanjal sem nekaj čudnega I had a strange dream
niti sanja se mi ne (figurativno) I have not the haziest notion
še sanja se mi ne, da bi... (daleč proč, kaj še) I would not dream of it!
to se mi še sanjalo nikoli ni that never entered my head, I never dreamt (ali thought) of such a thing
to se ti je moralo sánjati you must have dreamt it

scabbard [skǽbəd]

1. samostalnik
nožnica (za meč)

to fling (to throw) away the scabbard zalučati proč nožnico, figurativno odločiti se, da bijemo boj do kraja

2. prehodni glagol
vtakniti (meč) v nožnico

sequester [sikwéstə]

1. prehodni glagol
ločiti, oddeliti, osamiti, izolirati
pravno zaseči, zapleniti, sekvestrirati; izročiti v upravljanje neki tretji osebi
pravno zapleniti, rekvirirati, konfiscirati (sovražnikovo lastnino)

to sequester o.s. (from the world) umakniti se v samoto (proč od sveta), izolirati se

2. neprehodni glagol
odreči se svojemu deležu v zapuščini umrlega moža (o vdovi)

shore¹ [šɔ:] samostalnik
obala, obrežje, primorje
figurativno dežela; kopno med najvišjim nivojem plime in najnižjim nivojem oseke

in shore v obalnih vodah, ob obali
on shore na kopnem
off shore proč od obale, pred obalo
my native shore moja domovina
shore patrol ameriško obalna patrulja vojaške policije ameriške mornarice

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv

shot¹ [šɔt]

1. samostalnik
strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
šport met, udarec, strel
šport krogla; strelec
pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
figurativno poskus; poteza v igri
pogovorno ugibanje
tehnično razstrelitev
sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
a shot at the goal strel (met) na gól
a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
by a long shot sleng daleč; zelo
not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
at the third shot pri tretjem poskusu
out of shot zunaj streljaja ali dometa
within shot v dometu
within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
a shot of cocaine vbrizg kokaina
shot of distress alarmni strel v sili
bow shot strel iz loka
a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
flying shot strel na premičen cilj
hail of shots toča strelov (krogel)
random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
he is an excellent shot on je odličen strelec
he is no shot on ne zna streljati
he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
to put the shot šport suniti kroglo

2. prehodni glagol
nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo

sili|ti (-m)

1. koga (priganjati) drängen, zwingen; (riniti) drängen, treiben, antreiben; agronomija in vrtnarstvo treiben

2. neprehodno:
siliti (se) drängen
(proč od wegdrängen), (prerivati se) drängeln
siliti v ospredje sich in den Vordergrund drängen
| ➞ → riniti

sine (prim. skr. sanutár daleč proč, sánutaraḥ, sánutyah skrivoma, na skrivaj, neopažen(o), jon. ἄτερ [iz *sn̥ter] brez, ἄνευ, ἄνις brez, got. sundrō ločeno = stvnem. suntar = nem. sonder) praep. z abl. brez (naspr. cum): Pl., Varr., Cu., Q. idr., sine mente ac sine ullo sensu iacebant Ci. nezavestni in čisto brezčutni, sine dubio Ci. ep. brez dvoma, nedvomno, sine ulla dubitatione Ci. brez vsakega dvoma, povsem nedvomno, sine aliquo vulnere C. brez znatne izgube, brez znatnih izgub, se solos sine vulnere (brez ran), sine ferro, sine acie victos L., sine numine divûm V., imperium sine fine V., reus sine te criminis huius O., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti; toda: sed ne sine omni quidem sapientia Ci. brez vsega modroslovja, brez celotne filozofije; pogosto litota: non sine magna spe magnisque praemiis C., non sine ullo vulnere C. ne brez sleherne izgube, non sine cura N. ne brez skrbi = s posebno skrbjo (skrbnostjo), non sine conscio marito H., non sine multis lacrimis H., haud sine ira plebis L.; v pisemskem slogu (toda le enkrat) brez sklona: cum fratre an sine (sc. eo) Ci. ep.; postavljanje praep. za sklon najdemo v pesn. delih: flammā sine tura liquescere H., vitiis nemo sine nascitur H.

slime [sláim]

1. samostalnik
mulj, glen, (rečno, jezersko) blato; sluz; (polževa) slina; (redko) asfalt, zemeljska smola
figurativno umazanost, podlost

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
pokriti (kaj) s sluzom (zlasti kača plen, ki ga požira), z blatom; zaviti v sluz
sleng izvleči se, zmuzniti se (away, past, through proč, mimo, skozi)
biti kot jegulja (jeguljast)

he'll slime out of it se bo že izvlekel iz tega (te zadeve)
he slimes through your fingers skozi prste se vam zmuzne

slink² [sliŋk] prehodni glagol
prezgodaj povreči, skotiti (mladiče)
neprehodni glagol
(od)plaziti se, kradoma (skrivaj, potuhnjeno, osramočeno) se odtihotapiti (off, away proč)

I saw him slink by videl sem ga, ko se je plazil mimo

smúkniti to slip (v into); to make a dash (čez across); to flit

smúkniti mimo to slip past
smúkniti proč to slip away

sonné, e [sɔne] adjectif o-, na-znanjen z zvoncem; dokončan, završén, minul; familier prismojen; omamljen

un garçon un peu sonné malo prismojen fant
boxeur masculin sonné od udarca omamljen boksar
il est midi sonné, trois heures sonnées poldan, tri je proč
(figuré, familier)

c'est midi sonné piepozno je

speljati¹ (spéljem)

1. človeka, vodovod, železnico, cesto: führen (skozi durchführen, nazaj zurückführen, okoli česa umführen, pod čim unterführen)
speljati pogovor na die Rede bringen auf
figurativno speljati na kriva pota verleiten (zu etwas)
speljati na led aufs Eis führen, aufs Glatteis führen
speljati na limanice leimen
speljati na napačno pot irreführen

2. zrak, dimne pline, vodo: leiten (skozi durchleiten, nazaj zurückleiten, sem hierherleiten, herleiten, proč wegleiten); v drugo smer: wegleiten, pogovor, pozornost: ablenken

3.
speljati do konca zu Ende führen, beenden

spit² [spit] samostalnik
pljuvanje; pljunek, slina; jezno pihanje (zlasti mačke); droben dež, dežek, rahlo sneženje; jajčeca nekaterih žuželk, zaplod, zapljunek, ličinka
figurativno kratka oddaljenost
pogovorno natančna podoba

spit and polish temeljito čiščenje in loščenje
a spit away malo proč (stran)
he is the dead spit of you podoben ti je kot jajce jajcu
he is the very spit of his father prav tak je kot njegov oče; izrezan oče je

splazíti se

splazíti se noter to creep in; to crawl
splazíti se gor to creep up (to)
splazíti se proč to crawl away