Franja

criminal zločinski, kriminalen; kazenski; (pre)grešen

derecho criminal kazensko pravo
sala de lo criminal sodna dvorana
criminal m zločinec, kriminalec

criminel, le [kriminɛl] adjectif zločinski, kriv zločina; kazniv; kazenski; masculin, féminin zločinec, -nka, morilec; -lka; masculin kazensko sodna oblast

au criminel kazensko pravno
criminel de guerre vojni zločinec
acte masculin criminel kaznivo dejanje
affaire féminin criminelle kazenska zadeva
avocat masculin au criminel odvetnik pri kazensko sodni oblasti
droit masculin criminel kazensko pravo
juge masculin criminel kazenski sodnik
juridiction féminin criminelle kazensko sodna oblast
procédure féminin criminelle kazenski postopek
procès masculin criminel kazenski proces
poursuivre quelqu'un au criminel koga kazensko sodno preganjati

cum¹, st.lat. quom, v pozni lat. quum conj. (adv. acc. masc. sg. oziralnega zaimka qui; prim. tum) ko, kadar. Cum je prvotno le časovna členica, pozneje so jo začeli uporabljati tudi za označevanje drugih razmerij; v časovnem pomenu se veže z ind., le v notranje odvisnih stavkih s cj. Cum torej uvaja:

A. temporalne in modalne stavke

1. kot cum temporale (= quo tempore) z ind. v pomenu
a) tedaj ko, ko, tedaj kadar, kadar: animus nec cum adest, nec cum discedit, apparet Ci., is, qui non defendit iniuriam … , cum potest, iniuste facit Ci., haec cum licebat, renovabam legendo Ci., multi hoc leve iudicabunt, cum legent N.
b) takrat ko, ko, potem ko, odkar, kar: fuit … praetor, cum apud Aegos flumen copiae Atheniensium … sunt devictae N., cum tempus est visum, diem delegerunt N.; pogosto za kakim adv. (tum, tunc, nunc, iam) ali subst. (annus, dies, mensis, tempus idr.) v nadrednem stavku: lituo Romulus regiones direxit tum, cum urbem condidit Ci., tum decuit, cum sceptra dabas V., o praeclarum diem, cum proficiscar Ci. ko (kadar) pridem, nondum CX anni sunt, cum lata lex est Ci. odkar, ille eo tempore paruit, cum necesse erat Ci., fuit quoddam tempus, cum in agris homines bestiarum more vagabantur Ci., fuit (sc. tempus), cum hoc dici poterat L.; toda če se zaznamuje učinek, ki izvira iz kakovosti glavnega dejanja, se cum veže s cj.: fuit tempus, cum (= fuit tale tempus, ut) Germanos Galli virtute superarent C., fuit tempus, cum rura colerent homines Varr.; podobno: biduum supererat, cum exercitui frumentum metiri oporteret C.; tudi brez subst.: fuit (sc. tale tempus), cum arbitrarer Ci.; podobno: audivi, cum diceret Ci. Pogosto (z ind.) cum prīmum brž ko, kakor hitro, čim, (nunc) cum maximē (zdaj) več ko kdaj, (zdaj) bolj ko kdaj: qui cum primum sapere coepit, acerbissimos dolores miseriasque percepit Ci., quae nunc cum maxime filium interfectum cupit Ci. V retoriki se v živahnem pripovedovanju naglih in nenadnih dejanj odnos med stavkoma obrne tako, da je (časovni) stavek s cum (ki se mu pogosto dodaja še interea, interim, repente, subito ipd.) le formalno podreden, v resnici pa izraža glavno misel. Pravo časovno določilo je v navidezno glavnem stavku, uvedenem nav. s kakim časovnim adv. (iam, nondum, vix idr.). Ta cum (cum additivum ali inversum) se veže z ind. ne le pf. in impf., ampak tudi praesentis historici in (pri zgodovinopiscih) s historičnim inf.; slovenimo ga s kar ali pa se navidezni glavni stavek uvede s ko, zaradi česar postane cum-stavek glavni stavek: iam hoc facere noctu apparabant, cum matres familiae repente in publicum procurrerunt C., iam ver appetebat, cum Hannibal ex hibernis movit L., caedebatur virgis … civis Romanus, … cum interea nullus gemitus … illius miseri … audiebatur Ci., dies nondum decem intercesserant, cum illi alter filius necatur Ci., non dubitabat Minucius, … quin iste (Verres) … illo die rem illam quaesiturus non esset, cum repente iubetur dicere Ci., vix agmen processerat, cum Galli flumen transeunt C., Hannibal iam scalis subibat Locrorum muros, cum repente … erumpunt Romani L., iamque tenebat nox medium caeli spatium, cum ponit uterque in locuplete domo vestigia H., iam dies consumptus erat, cum nihil remittere atque instare S., Romanus promissa consulis fidemque senatūs exspectabat, cum Appius … ius de creditis pecuniis dicere L., plures deinde Macedonum naves superveniunt … , cum Tyrii inhibentes remis aegre evellere navem, quae haerebat Cu., nec multum erat progressa navis, cum dato signo ruere tectum loci T.

2. cum iterativum le za ponavljajoča se dejanja, klas. z ind. impf. ali (pogosteje) plpf. (v glavnem stavku stoji impf.), poklas. (pod vplivom pripovednega cum, gl. v nadaljevanju) tudi s cj. kadar koli, vselej ko, vedno kadar, kadar: (Verres) cum rosam viderat, tum incipere ver arbitrabatur Ci., cum ad aliquod oppidum venerat, eādem lecticā usque in cubiculum deferebatur Ci., summam cum fecerat, adducebat N., oppidum vocabant, cum silvas munierant C.; veniebat in theatrum, cum ibi concilium populi haberetur N., cum in ius duci debitorem vidissent, undique convolabant L.

3. cum historicum ali narrativum (pripovedni cum) = ko, potem ko, v zgodovinski pripovedi, zato s cj. (ker se v zgodovinski pripovedi ne pove samo, kako so si dejanja sledila, ampak tudi, v kakšni vzročni zvezi so), in sicer s cj. impf., če je dejanje istodobno z dejanjem glavnega stavka, in s cj. plpf., če je preddobno; v glavnem stavku nav. stoji pf., v živahni pripovedi pr. historicum, redk. impf.: Antigonus in proelio, cum adversus Seleucum et Lysimachum dimicaret, occisus est N., qui (Alexander) cum interemisset Clitum … , vix a se manus abstinuit Ci., quorum alter (Epaminondas) cum vicisset Lacedaemonios … atque ipse gravi vulnere exanimari se videret, … quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum haec ita fierent, quaerebatur (= saepius quaesitum est), ubi esset Cleomenes Ci.; isti sklad, ne da bi se poudarjala vzročna zveza: Zenonem, cum Athenis essem, audiebam frequenter Ci., cum Lacedaemonii quererentur opus nihil minus fieri, interim reliqui legati sunt consecuti N., cum tridui viam procesisset, nuntiatum est … C.

4. cum explicativum ali coincidens ali identicum z ind. Dejanji glavnega in odvisnega stavka sta povezani ne le časovno, ampak tudi stvarno; odvisnik slovenimo načinovno: v tem ko, s tem da, kolikor, včasih tudi s kadar, če ali s participialnim skladom: cum igitur (Apollo) „nosce te“ dicit, hoc dicit: „nosce animum tuum“ Ci., de te, Catilina, cum quiescunt, probant, cum patiuntur, decernunt, cum tacent, clamant Ci., omnia tu Deiotaro, Caesar, tribuisti, cum et ipsi et filio nomen regium concessisti Ci., cotidianis fere proeliis cum Germanis contendunt, cum aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt C. Cj. se rabi le v izrazih: cum diceret, affiramaret, negaret, npr.: cotidie meam potentiam criminabatur, cum diceret … Ci.

B. kavzalne in koncesivne stavke

1. kavzalne: ker, ko (cum causale s cj.): cum sint in nobis consilium, ratio, prudentia, necesse est deos haec ipsa habere maiora Ci., cum … vita sine amicis insidiarum et metus plena sit, ratio ipsa monet amicitias comparare Ci., Parum insulam … cum oratione reconciliare non posset, copias e navibus eduxit N., Iugurtha, cum neque bellum geri sine administris posset et novorum fidem experiri periculosum duceret, varius incertusque agitabat S.; pogosto: quod cum ita sit ali quae cum ita sint ker je tako, ker je stvar taka, potemtakem: quae cum ita sint, Catilina, perge, quo coepisti Ci.; pogosto je cum okrepljen: ut pote cum ker namreč: Asin. Poll. in Ci. ep., quippe cum ker vendar, ker pač: Ci. ep., L., praesertim cum: C., N., pri Ci. in S. tudi cum praesertim zlasti ko, zlasti ker, predvsem ker (navaja poseb. tehten razlog). Za izrazi gratulor, gratias ago, laudo se cum (= quod) veže z ind., npr.: tibi gratias ago, cum tantum litterae meae potuerunt Ci. ep.

2. koncesivne (ki so pravzaprav tudi kavzalni): ko vendar, četudi, akotudi, čeprav, dasi, dasitudi, dasiravno, najsi (cum concessivum s cj.): ut Demosthenem scribit Phalereus, cum rho dicere nequiret, exercitatione fecisse, ut planissume diceret Ci., Socratis ingenium immortalitati Plato scriptis suis tradidit, cum ipse litteram Socrates nullam reliquisset Ci., fuit enim (Phocion) perpetuo pauper, cum divitissimus esse posset N., cum a tyranno crudeliter violatus esset, tamen eodem rediit N., me, cum ab reliquorum malis moribus dissentirem, nihilo minus honoris cupido vexabat S., Teucer Salamina patremque cum fugeret, tamen uda Lyaeo tempora populeā fertur vinxisse coronā H., Druentiae flumen, cum aquae vim vehat ingentem, non tamen navium patiens est L.

3. medtem ko, (cum adversativum s cj. za dopuščanje nasprotja): solus homo ex tot animantium generibus particeps est rationis, cum cetera sint omnia expertia Ci., nostrorum equitum erat quinque milium numerus, cum hostes non amplius octingentos equites haberent C.

C. cum correlativum v zvezi s tum: cum — tum če že — potem, ako — tedaj posebno, in še posebno, kakor — tako posebno. V tej zvezi, ki je bila sprva časovna, stoji ind.; v njej se poudarja drugi člen, v katerem je tum včasih okrepljen še s kakim adv. (etiam, vero, imprimis, maxime, praecipue idr.): cum auctoritas Pisonis valebat plurimum, tum illa erat causa iustissima Ci.; z istim predik. pojmom v obeh členih: cum antea distinebar maximis occupationibus, tum hoc tempore multo distineor vehementius Ci. ep., fortuna, quae plurimum potest cum in reliquis rebus, tum praecipue in bello C.; zaradi tega lahko cum — tum veže tudi posamezne pojme: quem (hominem) amicorum videtis comprobari cum dignitate, tum etiam vetustate Ci., volvendi sunt libri cum aliorum, tum imprimis Catonis Ci., consilia cum patriae, tum sibi inimica N., cum in aliis rebus, tum maxime … N., rex … cum virtute, tum gratiā viri permotus flexit animum suum S.; od tod skrajšano (elipt.) cum maximē, prav, prav posebno, predvsem, tudi še: cum maxime volo Ter., quae nunc cum maxime fiunt Ci., paret cum maxime mortuo Ci. pokoren mu je tudi še, če je mrtev, domus celebratur ita, ut cum maxime Ci. kar se le da. — Cum correlativum se veže s cj. le, kadar sta stavka, uvedena s cum — tum, v kaki vzročni zvezi, t.j., če je cum dopusten ali nasproten (cum concessivum ali adversativum): cum (= dasi) tota philosophia frugifera sit, tum nullus feracior in ea locus est quam de officiis Ci., cum te a pueritia tua unice dilexerim, tum hoc tuo facto multo acrius diligo Ci. ep.

curculiunculus -ī, m (demin. curculiō 2) stružec, črni žužček; pren.: curculiunculos minutos fabulare Pl. = prav neznatno vsotico, pravo malenkost.

cūria -ae, f (iz *coviria [cum in vir] zbor mož, moški zbor; prim. lat. Quirītēs)

I.

1. narodni oddelek, kurija, eden izmed 30 oddelkov, v katere je Romul razdelil tri prvotne rimske (patricijske) tribue (Ramnes, Tities in Luceres), vsako v 10 kurij; vsaka kurija se je delila na 10 rodov (gentes), načeloval pa ji je kurion (cūriō), ki je bdel nad skupnimi posli, zlasti nad službo božjo. Načelnik vseh kurionov se je imenoval curio maximus (višji kurion, nadkurion): Pl., Fl., Dig. idr., si tamen id XXX curiae iussissent Ci., (Romulus) cum populum in curias triginta divideret, nomina earum (sc. mulierum Sabinarum) curiis inposuit L.

2. met. zbornica kurij, kurijska zbornica, poslopje na severovzhodnem vrhu Palatina; tam so se kurije dobivale na posvetovanjih, slavnostnih pojedinah in opravljanu službe božje: c. prisca O. ali curiae veteres Varr., T., naspr. pozneje zgrajene curiae novae v 1. okraju blizu Fabricijevega križišča (compitum Fabricium): Fest. —

II.

1. senatski zbor, senat, starešinstvo: vindex temeritatis et moderatrix officii curia Ci., curia maesta ac trepida orare Ci., frequentique curia … ne inter consules quidem ipsos satis conveniebat L., insigne … praesidium … consulenti, Polio, curiae H., civitate donatos, et quosdam e semibarbaris Gallorum, recepit in curiam (Caesar) Suet., liberis senatorum … curiae interesse permisit (Augustus) Suet.

2. met.
a) senatska (starešinska) zbornica, senatska posvetovalnica, kurija; v Rimu je bilo več takih zbornic: α) c. Hostilia Hostilijeva senatska zbornica, pozneje curia vetus, nav. samo curia, postavil jo je kralj Tul Hostilij v 10. rimskem okraju na severni strani komicija (comitium), a je pogorela ob Klodijevi pogrebni svečanosti l. 52: Vell., Plin., Q. idr., templumque ordini ab se aucto curiam fecit (Tullus Hostilius), quae Hostilia usque ad patrum nostrorum aetatem appellata est L., lectus in curiam Varr., ego sum ille consul, … cui … non curia, summum auxilium omnium gentium, non domus … umquam vacua mortis periculo atque insidiis fuit Ci., qui (Clodius) mortuus … curiam incenderit Ci., auctoribus in curiam introductis L., ceteros metus non curiā modo, sed etiam foro arcebat L., stante urbe et curiā Ci. ali pro curia inversique mores! H. („curia“ je pojem za rimsko pravo in zakone kakor Capitolium za državno moč), curia pauperibus clausa est O., (Caesar) decerni sibi passus est: sedem auream in curia et pro tribunali, … Suet. β) curia Iulia Julijeva senatska zbornica, tudi na komiciju, imenovana po Juliju Cezarju, ki jo je začel graditi potem, ko je curia Hostilia pogorela; dokončali so jo triumviri: Suet. γ) curia Pompeia ali Pompei Pompejeva senatska zbornica, postavil jo je Gnej Pompej na Marsovem polju; po tistem, ko je bil v njej umorjen Cezar, so jo za vselej zaprli: (Caesar) in curia Pompeia ante ipsius Pompei simulacrum … a nobilissumis civibus … trucidatus Ci., postquam senatus Idibus Martiis in Pompei curiam edictus est Suet.
b) occ. (o drugih zbornicah): v Rimu: α) curia Calābra izklicevalna kurija na Kapitoliju, v kateri so izklicevali (calāre) kalende: Varr., Macr. idr. β) curia Saliorum salijska kurija na Palatinu, Marsu posvečeno uradno poslopje Salijcev (Salii), v katerem se je po ustanovitvi Rima hranil sveti lituus: Ci. (De div. I, 17, 30); zunaj Rima: zbornica (posvetovalnica) višjih oblastnikov (= βουλευτῆριον), npr. v Sirakuzah: in curia positum monumentum Ci.; na Salamini: inclusum in curia senatum Salaminae obsederat Ci. ep.; v Troji: intrata est altae mihi curia Troiae O.; v Atenah (= Areopagos): ergo occulta teges, ut curia Martis Athenis Iuv., nemo de curia (= noben starešina) Ap.

cursar često (marljivo) obiskovati; obiskovati (predavanja na visoki šoli); napraviti (absolvirati) tečaj; oddati brzojavko; odpraviti, naprej poslati (prošnjo)

cursar las leyes študirati pravo
cursar una petición (una solicitud) vložiti prošnjo

čekóven (-vna -o) adj. di, dell'assegno; degli assegni:
čekovna golica modulo di assegno
čekovna knjižica libretto di assegni
čekovni odrezek tagliando di assegno
čekovno pravo diritto dell'assegnazione bancaria

čud|o srednji spol (-a …)

1. das Wunder (tehnično technisches), -wunder (naravno Naturwunder, svetovno Weltwunder)
čudo tehnike das Wunderwerk der Technik
sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder

2.
(pravo) čudo je/bo, če … es ist kaum zu erwarten, [daß] dass …
ni čudo, da es ist kein Wunder, [daß] dass
gledati koga kot deveto čudo (jemanden) wie ein Wundertier bestaunen

3.
figurativno prava čuda recht seltsame Sachen
figurativno doživeti čuda nekaj neprijetnega: sein blaues Wunder erleben

dávčen d'(des) impôts, de(s) contributions, fiscal

davčna napoved ali prijava déclaration ženski spol (ali feuille ženski spol) d'impôts
davčna politika politique fiscale
davčno pravo droit fiscal
davčna moč (zmogljivost) capacité fiscale
davčni urad bureau moški spol de perception (ali des contributions)
priviti davčni vijak serrer la vis fiscale

dávčen (-čna -o) adj. di imposta, delle imposte, tributario, fiscale:
davčna napoved dichiarazione, denuncia del reddito
davčna obveznost, osnova obbligo fiscale, base imponibile
davčna olajšava facilitazione fiscale
davčna utaja evasione fiscale
davčni izterjevalec esattore delle imposte
davčni sistem sistema fiscale, tributario
davčni urad ufficio delle imposte
davčni utajevalec evasore fiscale
davčni zavezanec contribuente
davčno pravo diritto tributario
davčna politika fiscalismo
davčna doklada addizionale
davčna odmera ruolo
davčni register anagrafe tributaria
davčna številka codice fiscale

davčn|i (-a, -o) steuerlich; Steuer- (dolg die Steuerschuld, dolžnik der Steuerschuldner, grešnik der Steuersünder, inšpektor der Steuerfahnder, list die Steuerkarte, predmet das Steuerobjekt, prestopek das Steuervergehen, razred die Steuerklasse, svetovalec der Steuerberater, upravičenec der Steuerberechtigte, uradnik der Steuerbeamte, vijak die Steuerschraube, goljufija der Steuerbetrug, inšpekcija die Steuerfahndung, napoved die Steuererklärung, obremenitev die Steuerlast/Steuerbelastung, obveznost die Steuerpflicht, odločba der Steuerbescheid, olajšava die Steuerermäßigung, politika die Steuerpolitik, poštenost die Steuermoral, reforma die Steuerreform, revizija die Steuerprüfung, stopnja der Steuersatz/Steuerfuß, tajnost das Steuergeheimnis, terjatev die Steuerforderung, uprava das Steueramt/Finanzamt, utaja die Steuerhinterziehung; posebna ugodnost der Steuervorteil, kaznivo dejanje die Steuerstraftat, pravo das Steuerrecht, zadeve Steuersachen množina)
davčna osnova die Besteuerungsgrundlage/Bemessungsgrundlage
davčna preobremenitev die Überbesteuerung
odbitek od davčne osnove der Steuerabzug
uveljavljanje davčnih olajšav die Absetzung
uveljavljati davčno olajšavo von der Steuer absetzen
za kar je mogoče uveljavljati davčno olajšavo absetzbar
z davčnimi ugodnostmi steuerbegünstigt
biti davčni zavezanec steuerpflichtig sein

déden héréditaire ; pravno transmissible par succession ; biologija transmissible par hérédité

dedni delež part d'héritage
dedni upravičenec personne ženski spol successible
dedna pravica droit moški spol à une succession, droit successoral
dedno pravo droit moški spol de succession, droit héréditaire

déden (-dna -o) adj. ereditario, successorio:
dedna posest possedimento ereditario
dedna pravica diritto ereditario
dedna bolezen malattia ereditaria
dedne lastnosti caratteri ereditari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dedna osnova patrimonio ereditario
hist. dedne dežele terre ereditarie (degli Asburgo)
jur. dedni delež parte, porzione d'eredità
jur. dedno pravo diritto ereditario
dedni zakup enfiteusi

dedn|i [é] (-a, -o) Erb- (delež das Erbteil/ der Erbanteil, princ der Erbprinz, pravo red die Erbfolge, Erbreihenfolge, sovražnik der Erbfeind, upravičenec der Erbberechtigte, zakup die Erbpacht, bolezen medicina die Erbkrankheit, das Erbleiden, biologija informacija die Erbinformation, kmetija der Erbhof, biologija lastnost die Erbeigenschaft, mutacija die Erbänderung, pravo nevrednost die Erbunwürdigkeit, medicina okvara der Erbschaden, pravo pogodba der Erbvertrag, pravo pravica das Erbrecht, die Erbberechtigung, pravo zadeva die Erbschaftsangelegenheit, biologija zasnova die Erbanlage, der Erbfaktor, plemstvo der Erbadel, pravo pravo das Erbrecht, sovraštvo die Erbfeindschaft, biologija zasnove das Erbgut, die Erbmasse)
z dednimi boleznimi erbkrank
brez dednih bolezni erbgesund
dedno pogojen erbbedingt
pravo dedno nevreden erbunwürdig
ki ima dedno pravico erbberechtigt
imeti dedno pravico erbberechtigt sein
| ➞ → deden, ➞ → dedovanje

dejánski actual, real; virtual

dejánska hitrost virtual velocity
dejánski (pravi) razlog the real reason
dejánsko stanje facts of a case, pravo res gestae
dejánska vlada the de facto government
dejánski vodja virtual leader
dejánski vodja (šef) tvrdke the actual manager of a firm

deln|i [é] (-a, -o)

1. Teil- (donos der Teilertrag, invalid der Teilinvalide, astronomija mrk die Teilfinsternis, pojem der Teilbegriff, rezultat das Teilergebnis, sistem das Teilsystem, sporazum die Teileinigung, uspeh der Teilerfolg, znesek der Teilbetrag, invalidnost die Teilinvalidität, mobilizacija die Teilmobilisierung, odpoved die Teilkündigung, odpoved nečemu der Teilverzicht, odpoved sistema der Teilausfall, pokojnina die Teilrente, proteza die Teilprothese, rešitev die Teillösung, ptica selivka der Teilzieher, pravo spolnitev die Teilleistung, terjatev die Teilforderung, vsota die Teilsumme, zaposlitev die Teilzeitbeschäftigung/Teilbeschäftigung, disciplina die Teildisziplin, plačilo die Teilleistung, področje das Teilgebiet/ der Teilbereich/ die Teildisziplin, kasko zavarovanje die Teilkaskoversicherung, vprašanje die Teilfrage)

2. partiell, Partial-
astronomija delni lunin mrk partielle Mondfinsternis
matematika delna množica ➞ → podmnožica
delna vsota die Partialsumme
matematika delni ulomki Partialbrüche, Teilbrüche
razcepitev na delne ulomke die Partialbruchzerlegung

3.
delno pravo das Partikularrecht

4.
delni izpit das Vorexamen
medicina delna ohromelost die Schwäche

déloven de (ali du, au) travail

delovni čas (ure) heures ženski spol množine, (ali durée ženski spol, temps moški spol) de travail
delovna sila, moč main-d'œuvre ženski spol
delovno pravo droit moški spol du travail
delovna vnema ardeur ženski spol au travail

déloven (-vna -o) adj. di, da lavoro; lavorativo:
delovni načrt piano di lavoro
delovne metode metodi di lavoro
delovna obleka tuta da lavoro
delovna miza banco di lavoro
delovni konj cavallo da tiro, da fatica
delovni človek lavoratore
delovni sestanek riunione di lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovni čas orario di lavoro
delovni dan giorno di lavoro, lavorativo
delovna doba anni di lavoro, anzianità di servizio
delovna knjižica libretto di lavoro
delovna norma norma, norma di lavoro, di produzione
delovna obveznost giornata, settimana lavorativa
delovno mesto posto di lavoro
delovna moč, delovna sila manodopera
teh. delovna obremenitev carico utile
delovna pogodba contratto di lavoro
avt. delovna prostornina cilindrata
delovna skupina gruppo di lavoro, team
delovna storilnost produttività
delovna terapija terapia occupazionale, ergoterapia
delovna ura (po ceni) tassa orario
delovna zakonodaja legislazione del lavoro
jur. delovno pravo diritto del lavoro
delovno razmerje rapporto di lavoro
jur. delovno sodišče tribunale del lavoro
obrt. delovna mizica desco
delovna praksa tirocinio
delovna soba studio
delovni stroji macchine utensili
strojn. delovno vreteno (stružnice) toppo

déloven de trabajo

delovni dnevi días m pl hábiles
delovna bluza, halja blusa f de trabajo
delovni dan día m laborable; jornada f
osemurni delovni dan jornada f de ocho horas
delovni kabinet gabinete m de trabajo; estudio m
delovna knjižica libreta f de trabajo
delovno mesto puesto m de trabajo, empleo m, colocación f
delovna mezda paga f salario m
delovna nesposobnost incapacidad f para el trabajo
delovna norma norma f de trabajo
delovno področje campo m de actividades (ali de acción)
delovna obleka (halja, pajac) traje m de faena f mono m
delovni proces proceso m de trabajo
delovna pogodba contrato m de trabajo
delovno pravo Derecho m Laboral
delovna pavza descanso m
delovni prostor sala f de trabajo; taller m; laboratorio m
delovno razmerje relación f laboral
delovna sila mano f de obra
delovna skupina grupo m (ali comunidad f) de trabajo
delovno sodišče tribunal m laboral
delovna soba cuarto m de trabajo
delovna storilnost rendimiento m; capacidad f de trabajo
delovni stroški costo m de mano de obra
delovno taborišče campo m de trabajo
delovni teden semana f de trabajo
delovna ura hora f de trabajo
izpad delovnih ur pérdida f de horas de trabajo
delovne ure horas f pl de trabajo (ali de oficina)
pomanjkanje delovne sile escasez f de mano de obra
potreba po delovni sili necesidad f de mano de obra

derecho desni; pravi; raven, prem; pokončen; pravičen; naravnost

hecho y derecho (fig) prava korenina
ser el ojo derecho (de alg.) biti komu desna roka
estar derecho (pokonci) stati
ponerse derecho vstati
a las derechos pošteno, pravično
su nombre derecho njegovo pravo ime (ne vzdevek)
no hacer cosa a derechas ničesar prav ne narediti
¡a la derecha! (voj) na desno!