Franja

čekóven (-vna -o) adj. di, dell'assegno; degli assegni:
čekovna golica modulo di assegno
čekovna knjižica libretto di assegni
čekovni odrezek tagliando di assegno
čekovno pravo diritto dell'assegnazione bancaria

čud|o srednji spol (-a …)

1. das Wunder (tehnično technisches), -wunder (naravno Naturwunder, svetovno Weltwunder)
čudo tehnike das Wunderwerk der Technik
sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder

2.
(pravo) čudo je/bo, če … es ist kaum zu erwarten, [daß] dass …
ni čudo, da es ist kein Wunder, [daß] dass
gledati koga kot deveto čudo (jemanden) wie ein Wundertier bestaunen

3.
figurativno prava čuda recht seltsame Sachen
figurativno doživeti čuda nekaj neprijetnega: sein blaues Wunder erleben

dávčen d'(des) impôts, de(s) contributions, fiscal

davčna napoved ali prijava déclaration ženski spol (ali feuille ženski spol) d'impôts
davčna politika politique fiscale
davčno pravo droit fiscal
davčna moč (zmogljivost) capacité fiscale
davčni urad bureau moški spol de perception (ali des contributions)
priviti davčni vijak serrer la vis fiscale

dávčen (-čna -o) adj. di imposta, delle imposte, tributario, fiscale:
davčna napoved dichiarazione, denuncia del reddito
davčna obveznost, osnova obbligo fiscale, base imponibile
davčna olajšava facilitazione fiscale
davčna utaja evasione fiscale
davčni izterjevalec esattore delle imposte
davčni sistem sistema fiscale, tributario
davčni urad ufficio delle imposte
davčni utajevalec evasore fiscale
davčni zavezanec contribuente
davčno pravo diritto tributario
davčna politika fiscalismo
davčna doklada addizionale
davčna odmera ruolo
davčni register anagrafe tributaria
davčna številka codice fiscale

davčn|i (-a, -o) steuerlich; Steuer- (dolg die Steuerschuld, dolžnik der Steuerschuldner, grešnik der Steuersünder, inšpektor der Steuerfahnder, list die Steuerkarte, predmet das Steuerobjekt, prestopek das Steuervergehen, razred die Steuerklasse, svetovalec der Steuerberater, upravičenec der Steuerberechtigte, uradnik der Steuerbeamte, vijak die Steuerschraube, goljufija der Steuerbetrug, inšpekcija die Steuerfahndung, napoved die Steuererklärung, obremenitev die Steuerlast/Steuerbelastung, obveznost die Steuerpflicht, odločba der Steuerbescheid, olajšava die Steuerermäßigung, politika die Steuerpolitik, poštenost die Steuermoral, reforma die Steuerreform, revizija die Steuerprüfung, stopnja der Steuersatz/Steuerfuß, tajnost das Steuergeheimnis, terjatev die Steuerforderung, uprava das Steueramt/Finanzamt, utaja die Steuerhinterziehung; posebna ugodnost der Steuervorteil, kaznivo dejanje die Steuerstraftat, pravo das Steuerrecht, zadeve Steuersachen množina)
davčna osnova die Besteuerungsgrundlage/Bemessungsgrundlage
davčna preobremenitev die Überbesteuerung
odbitek od davčne osnove der Steuerabzug
uveljavljanje davčnih olajšav die Absetzung
uveljavljati davčno olajšavo von der Steuer absetzen
za kar je mogoče uveljavljati davčno olajšavo absetzbar
z davčnimi ugodnostmi steuerbegünstigt
biti davčni zavezanec steuerpflichtig sein

déden héréditaire ; pravno transmissible par succession ; biologija transmissible par hérédité

dedni delež part d'héritage
dedni upravičenec personne ženski spol successible
dedna pravica droit moški spol à une succession, droit successoral
dedno pravo droit moški spol de succession, droit héréditaire

déden (-dna -o) adj. ereditario, successorio:
dedna posest possedimento ereditario
dedna pravica diritto ereditario
dedna bolezen malattia ereditaria
dedne lastnosti caratteri ereditari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. dedna osnova patrimonio ereditario
hist. dedne dežele terre ereditarie (degli Asburgo)
jur. dedni delež parte, porzione d'eredità
jur. dedno pravo diritto ereditario
dedni zakup enfiteusi

dedn|i [é] (-a, -o) Erb- (delež das Erbteil/ der Erbanteil, princ der Erbprinz, pravo red die Erbfolge, Erbreihenfolge, sovražnik der Erbfeind, upravičenec der Erbberechtigte, zakup die Erbpacht, bolezen medicina die Erbkrankheit, das Erbleiden, biologija informacija die Erbinformation, kmetija der Erbhof, biologija lastnost die Erbeigenschaft, mutacija die Erbänderung, pravo nevrednost die Erbunwürdigkeit, medicina okvara der Erbschaden, pravo pogodba der Erbvertrag, pravo pravica das Erbrecht, die Erbberechtigung, pravo zadeva die Erbschaftsangelegenheit, biologija zasnova die Erbanlage, der Erbfaktor, plemstvo der Erbadel, pravo pravo das Erbrecht, sovraštvo die Erbfeindschaft, biologija zasnove das Erbgut, die Erbmasse)
z dednimi boleznimi erbkrank
brez dednih bolezni erbgesund
dedno pogojen erbbedingt
pravo dedno nevreden erbunwürdig
ki ima dedno pravico erbberechtigt
imeti dedno pravico erbberechtigt sein
| ➞ → deden, ➞ → dedovanje

dejánski actual, real; virtual

dejánska hitrost virtual velocity
dejánski (pravi) razlog the real reason
dejánsko stanje facts of a case, pravo res gestae
dejánska vlada the de facto government
dejánski vodja virtual leader
dejánski vodja (šef) tvrdke the actual manager of a firm

deln|i [é] (-a, -o)

1. Teil- (donos der Teilertrag, invalid der Teilinvalide, astronomija mrk die Teilfinsternis, pojem der Teilbegriff, rezultat das Teilergebnis, sistem das Teilsystem, sporazum die Teileinigung, uspeh der Teilerfolg, znesek der Teilbetrag, invalidnost die Teilinvalidität, mobilizacija die Teilmobilisierung, odpoved die Teilkündigung, odpoved nečemu der Teilverzicht, odpoved sistema der Teilausfall, pokojnina die Teilrente, proteza die Teilprothese, rešitev die Teillösung, ptica selivka der Teilzieher, pravo spolnitev die Teilleistung, terjatev die Teilforderung, vsota die Teilsumme, zaposlitev die Teilzeitbeschäftigung/Teilbeschäftigung, disciplina die Teildisziplin, plačilo die Teilleistung, področje das Teilgebiet/ der Teilbereich/ die Teildisziplin, kasko zavarovanje die Teilkaskoversicherung, vprašanje die Teilfrage)

2. partiell, Partial-
astronomija delni lunin mrk partielle Mondfinsternis
matematika delna množica ➞ → podmnožica
delna vsota die Partialsumme
matematika delni ulomki Partialbrüche, Teilbrüche
razcepitev na delne ulomke die Partialbruchzerlegung

3.
delno pravo das Partikularrecht

4.
delni izpit das Vorexamen
medicina delna ohromelost die Schwäche

déloven de (ali du, au) travail

delovni čas (ure) heures ženski spol množine, (ali durée ženski spol, temps moški spol) de travail
delovna sila, moč main-d'œuvre ženski spol
delovno pravo droit moški spol du travail
delovna vnema ardeur ženski spol au travail

déloven (-vna -o) adj. di, da lavoro; lavorativo:
delovni načrt piano di lavoro
delovne metode metodi di lavoro
delovna obleka tuta da lavoro
delovna miza banco di lavoro
delovni konj cavallo da tiro, da fatica
delovni človek lavoratore
delovni sestanek riunione di lavoro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovni čas orario di lavoro
delovni dan giorno di lavoro, lavorativo
delovna doba anni di lavoro, anzianità di servizio
delovna knjižica libretto di lavoro
delovna norma norma, norma di lavoro, di produzione
delovna obveznost giornata, settimana lavorativa
delovno mesto posto di lavoro
delovna moč, delovna sila manodopera
teh. delovna obremenitev carico utile
delovna pogodba contratto di lavoro
avt. delovna prostornina cilindrata
delovna skupina gruppo di lavoro, team
delovna storilnost produttività
delovna terapija terapia occupazionale, ergoterapia
delovna ura (po ceni) tassa orario
delovna zakonodaja legislazione del lavoro
jur. delovno pravo diritto del lavoro
delovno razmerje rapporto di lavoro
jur. delovno sodišče tribunale del lavoro
obrt. delovna mizica desco
delovna praksa tirocinio
delovna soba studio
delovni stroji macchine utensili
strojn. delovno vreteno (stružnice) toppo

déloven de trabajo

delovni dnevi días m pl hábiles
delovna bluza, halja blusa f de trabajo
delovni dan día m laborable; jornada f
osemurni delovni dan jornada f de ocho horas
delovni kabinet gabinete m de trabajo; estudio m
delovna knjižica libreta f de trabajo
delovno mesto puesto m de trabajo, empleo m, colocación f
delovna mezda paga f salario m
delovna nesposobnost incapacidad f para el trabajo
delovna norma norma f de trabajo
delovno področje campo m de actividades (ali de acción)
delovna obleka (halja, pajac) traje m de faena f mono m
delovni proces proceso m de trabajo
delovna pogodba contrato m de trabajo
delovno pravo Derecho m Laboral
delovna pavza descanso m
delovni prostor sala f de trabajo; taller m; laboratorio m
delovno razmerje relación f laboral
delovna sila mano f de obra
delovna skupina grupo m (ali comunidad f) de trabajo
delovno sodišče tribunal m laboral
delovna soba cuarto m de trabajo
delovna storilnost rendimiento m; capacidad f de trabajo
delovni stroški costo m de mano de obra
delovno taborišče campo m de trabajo
delovni teden semana f de trabajo
delovna ura hora f de trabajo
izpad delovnih ur pérdida f de horas de trabajo
delovne ure horas f pl de trabajo (ali de oficina)
pomanjkanje delovne sile escasez f de mano de obra
potreba po delovni sili necesidad f de mano de obra

derecho desni; pravi; raven, prem; pokončen; pravičen; naravnost

hecho y derecho (fig) prava korenina
ser el ojo derecho (de alg.) biti komu desna roka
estar derecho (pokonci) stati
ponerse derecho vstati
a las derechos pošteno, pravično
su nombre derecho njegovo pravo ime (ne vzdevek)
no hacer cosa a derechas ničesar prav ne narediti
¡a la derecha! (voj) na desno!

devoir² [dəvwar] masculin dolžnost; naloga; šolska naloga

devoir professionnel, conjugal poklicna, zakonska dolžnost
devoir supplémentaire kazenska naloga (v šoli)
devoir d'anglais angleška naloga
homme masculin de devoir človek dolžnosti
sentiment masculin de devoir čut za dolžnost
il est de mon devoir de ... moja dolžnost je, da ...
s'acquitter de ses devoirs opravljati, izvrševati svoje dolžnosti
accomplir, faire, remplir son devoir storiti svojo dolžnost
apprendre son devoir à quelqu'un koga naučiti, kaj se spodobi
faillir, forfaire, manquer à son devoir, trahir son devoir ne izvršiti svoje dolžnosti
je m'en fais un devoir to smatram za svojo dolžnost
se mettre en devoir de ... pripravljati se, nameravati, da ...
négliger ses devoirs zanemarjati svoje dolžnosti
ramener, remettre, ranger quelqu'un à son devoir koga spraviti nazaj na pravo pot
rendre ses devoirs à quelqu'un napraviti formalen obisk
rendre les derniers devoirs à quelqu'un komu poslednjo čast izkazati
rentrer dans le (ali: dans son) devoir zopet se ukloniti, se podrediti

deželn|i [ê] (-a, -o) landeseigen; Landes- (arhiv das Landesarchiv, davek die Landessteuer, grb das Landeswappen, grof der Landgraf, jezik die Landessprache, knez der Landesfürst, kongres der Landesparteitag, običaj die Landessitte, parlament das Landesparlament, pečat das Landessiegel, šolski svet der Landesschulrat; zgodovina upravitelj der Landesverweser, urad das Landesamt, die Landesbehörde, zakon das Landesgesetz, zgodovina skrbnik der Landvogt, glavno mesto Landeshauptstadt, pravo das Landesrecht, Landrecht, grofija die Landgrafschaft, himna die Landeshymne, lista die Landesliste; meja die Landesgrenze, oblast die Landesbehörde, podružnica die Landesstelle, politika die Landespolitik, sinoda die Landessynode, uprava die Landesverwaltung, vlada die Landesregierung, zadeva die Landesangelegenheit, zakonodaja die Landesgesetzgebung, povprečje der Landesdurchschnitt)
član deželne vlade/deželni svetnik der Landesrat
predsednik deželne cerkve der Kirchenpräsident

dīcō² -ere, dīxī, dictum (prim. δείκνῡμι kažem, δίκη pravo, st.lat. deicō, osk. deicum = lat. dīcere, umbr. deitu = lat. dīcitō, lat. dĭcāre, dicāx, causidicus, condiciō, digitus; prvotni pomen „kazati“ je še očiten v lat. indicāre kazati, index kazalec, iūdex kdor kaže na pravo)

I.

1. jur.
a) (po)kazati; v starem pravnem besedilu: iis istam viam dico; ite viam Ci. (prim. ὁδὸν δείξω Hom.); ius dicere „pravo kazati“ = sodnik biti: qui anno ante Romae ius dixerat, anno post in Asia ius dixit Ci., ius dicere de aliquo C.
b) določiti (določati): diem dicere sodni dan, t.j. dan za sodno obravnavo določiti: nuper praetor ei diem dixit propter … Ci.; Crassus consul Flacco conlegae multam dixit Ci. je določil globo, d. locum L., iudicem d. L. določiti si (izprositi si) sodnika, est fuga dicta mihi O. bilo mi je dosojeno pregnanstvo.

2. (izven pravniškega področja) določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), postaviti (postavljati): diem dicere nuptiis Ter. ali operi Ci. ali hibernis oppugnandis C., legum dicendarum potestas Ci., pretium dicere muneri H., legem sibi dixerat O. postavil si je bil pravilo; dictum inter nos fuit, ne … Ter. bilo je dogovorjeno; occ. določiti = obljubiti (obljubljati), obetati: sua bona cognatis Pl., dictae pecuniae Pl., pecuniae Appio dictae S. fr., alia legatio dicta, alia data est Ci.; poseb. pogosto dotem dicere: dotem d. alicui Varr. fr., dotem mulier nullo auctore dicit Ci., quidam dictas non accepere dotes Sen. rh.; tako tudi: dotis paululum vicino suo d. Afr. fr., quod dotis dixi Ter., doti Valeria pecuniam omnem suam dixerat Ci., dictas exige dotis opes O.

3. (večinoma z dvojnim acc.) koga za kaj postaviti (postavljati), (iz)voliti, imenovati: dictatorem dicere Ci. ep., L., aliquem dictatorem ali magistrum equitum d. L., prvotno le v teh zvezah, pozneje tudi: consules d. L., d. aliquem aedilem, tribunum militum, collegam L.; pesn.: quem pecori dixere maritum V., quem Venus arbitrum dicet bibendi? H., aliquem d. deum O. koga v boga povzdigniti.

II.

1. (z besedami [po]kazati), reči, povedati, praviti, govoriti, omeniti (omenjati). Najprej intr.: dicam (kot vrinjeni stavek) Kom. reči smem, volui dicere Pl. hotel sem reči (kadar govorec samega sebe popravlja), dico tibi Kom., Ph. tebi govorim (preteče) = tebe mislim, nate merim, tako tudi dicimus tibi O.; tibi ego dico annon? Ter. (mi) boš odgovoril ali ne? sed dic tamen Pl. povej mi vendar! dicam nunc O. naj zdaj povem, daj si zdaj povedati, ut parcissime dicam Q. da se izrazim kar najskromneje, dic, dic, quaeso, clarius Ci., noster divinus ille dixit Epicurus Ci., ut dixi, ut ante dixi, ut initio dixi, ut dixi, quem ad modum supra dixi, ut diximus Ci., ut supra diximus C., incredibile dictu Ci., N., S., L., O., Cu., Iust. idr.; brezos.: ut (uti) dictum est, ut ante dictum est C. ali sicut ante dictum est N. kakor je bilo (prej) povedano; v pogovornem jeziku dictum ac factum ali samo dictum factum Ter. rečeno — storjeno. Z neodvisnim dopolnilom: utrum „diem tertium“ an „perendinum“ dici oporteret Ci. se mora reči … ali … , crudelem, ne dicam sceleratum Ci. da ne rečem, si haec non dico maiora fuerunt in Clodio quam in Milone, sed … Ci. nočem reči, non dico patrem, pacem sprevisti Iust.; z neodvisnim govorom: fortasse dices: „quid ergo“ Ci.; z de: Varr., Diana, de qua dicimus Ci. Trans.: d. mendacium Pl., N., hoc dicis Ter. to meniš, nihil dico amplius Ci., tantum (le toliko) dico Ci., nisi quid dicis Ci. če nimaš nič proti, hoc lex non dicit Ci. tega zakon ne pravi, haec cum dixisset Ci., illa quae dixi Ci. tista omenjena načela, Tencteri, quos supra diximus C. gori omenjeni, eae, quas diximus munitiones C. prej omenjene; pomni poseb.: de Domitio dixit versum Graecum Ci. je navedel, qui primus sententiam diceret Ci. ki naj bi prvi povedal svoje mnenje, (oddal svoj glas), oratio dicta de scripto est Ci. je bil bran z lista. Zveze:
a) z ACI: dixi … caedem te optumatium contulisse in ante diem … Ci., non irridicule quidam … dixit plus, quam pollicitus esset, Caesarem facere C., illi enim dixerant … sese dedituros: se autem domum Chersonesi habere N.; v pass. dicor, diceris, dicitur itd. z NCI pravi se, govori se, govorica je, baje: illi socius esse diceris Pl., qui (Aesculapius) … primus vulnus dicitur obligavisse Ci., Aristaeus, qui olivae dicitur inventor (esse) Ci., a quo accepisse mutuam dicor Q.; ob zloženih obl. odvisnega glag. brez inf. (esse): dicor pulsa O., dicebantur victi T.; pogosto ACI tudi za pass. obl. glag.: dicitur eo tempore matrem Pausaniae vixisse N., quam (partem) Gallos obtinere dictum est C. se je gori omenilo, anates Ponticas dicitur edundis vulgo venenis victitare Gell.
b) z odvisnim vprašanjem: nihil dico, quid res publica consecuta sit Ci., quae signa ille sustulerit, non dicam Ci.; nepopolno: accusavit eum; quam constanter, postea dicam Ci.
c) s finalnim stavkom: Dolabellae dixi, ut ad me scriberet Ci. ep. sem rekel = sem naročil, naj … , misit, qui diceret, ne discederet N. ki naj pove, naj ne …

2. occ.
a) izreči (izrekati), izgovoriti (izgovarjati): cum „Rho“ dicere nequiret (Demosthenes) Ci., cum ita balbus esset (Demosthenes), ut eius ipsius artis, cui studeret, primam litteram non posset dicere Ci., illud, quod nos gemina S dicimus, … una dixerunt Q.
b) govoriti = govor(e) imeti, predavati: ars dicendi Ci. govorništvo, dicendi potestas est data Ci. dovoljeno je bilo govoriti, exercitatio dicendi Ci. vaja v govorjenju, dicendo excellere Ci. odlikovati se v govorništvu, quae fuerit Pompei gravitas in dicendo Ci., est oratoris apte, distincte, ornate dicere Ci., exercitatus in dicendo N., dicendo valere N. kot govornik delovati, dicere controversias, exordia, materias Q., dicendi magister Suet., Plin. iun.; z dat. (pred kom, vpričo koga): dicere populo Sen. rh.; (poseb. o sodnem govoru): cum ipse pro se dicere non posset N. se ni mogel sam zagovarjati, qui pro capite diceret Ci. se je zagovarjal, apud iudices pro reo dicere Ci. toženega zagovarjati (braniti), contra aliquem pro aliquo apud centumviros d. Ci., contra aliquem ali acerbe in aliquem d. Ci. napasti koga, pro (a) scripto d. Ci. zagovarjati, kar je napisano (naspr. contra scriptum d. Ci.), qui ante me dixerunt Ci. govorniki pred menoj, is, qui dicturus post me erat Ci. govornik za menoj, causam dicere Ci., Q. v svoji zadevi govoriti = zagovarjati se, ut domum ad causam dicendam rediret N. zagovarjati se; toda: causas in foro dicere Ci. (kot odvetnik) zagovarjati (braniti), zagovornik (branilec) biti.
c) reči = odgovoriti: a quo cum quaesisset, quo se deduci vellet, et ille Athenas dixisset, … N., a quo cum quaereret Pyrrhus … , Cineas dixit … Eutr.
č) trditi, potrditi (potrjevati), zagotoviti (zagotavljati): quidquid dicunt, laudo; id rursum si negant, laudo id quoque Ter., dicebant, ego negabam Ci. ep., qum esse negas, eundem esse dicis Ci., Dico te priore nocte venisse … in M. Laecae domum; … Num negare audes? Ci., actum de Macedonia dicens Iust.
d) (po)imenovati, ime dati, klicati; najprej z enim acc.: tum eo verbo („hostis“) peregrinum dicebant Varr., Hilarum dico Ci. ep. ali T. Gracchus — patrem dico Ci. ali leges Aeliam et Fufiam dico Ci. imam v mislih, Romanos suo de nomine dicet V., Chaoniam omnem Troiano a Chaone dixit V., quidam, quem dicere nolo nomine Cat.; v pass.: Pithecusae habitantum nomine dictae O., dictae a Pallade terrae (= Athenae) O.; pogosto z dvojnim acc.: tam bellatorem Mars se haut ausit dicere Pl., quis se dicit ei parem? Ci., qui te Pythagoreum soles dicere Ci., C. Marium vere patrem patriae possumus dicere Ci., quem dixere Chaos O., felicem diximus Pirithoum O. smo blagrovali, Pylas incolae dicunt fauces Cu.; v pass. z dvojnim nom.: orbis, qui κύκλος Graece dicitur Ci., lineae, quae cathetoe dicuntur Vitr., qui nunc Misenus ab illo dicitur V., Meropis filia dici cupiens O., eaque terra de nomine eius Chanaan dicta est Lact.; equidem me Caesaris militem dici volui c.; pesn.: est locus, Hesperiam Grai dicunt (sc. eum ali quem) V., nomen dixere priores Ortygiam V., cui Ascanium parentes dixere nomen L. ki so mu dali ime Askanij.
e) peti, (pojoč) govoriti, deklamirati: carmina in imperatorem L., versūs V., H., modos H., Latinum carmen, carmina fistulā, melos tibiā H., tibi dicere laudes Tib., in modum dicite: „o Hymenaee Hymen“ Cat., carmen Christo quasi deo Plin. iun., hymnum deo Eccl., aliquid de Domitio Suet., ad tibias dixit Lamp.; tudi = prihodnost napoved(ov)ati = prerokovati: sortes per carmina, fata Quiritibus H., fatum O., haec mihi si … Dodona diceret ipsa O.; pren. hvaleč omeniti (omenjati), opevati, poveličevati, slaviti, proslaviti (proslavljati), opis(ov)ati: tua facta V., Galli dicamus amores V., d. Alciden, Dianam, antiqua dure, bella H., Ennius … ad arma prosiluit dicenda H. opevati vojna dejanja, dicar … princeps Aeolium carmen ad Italos deduxisse modos H., d. naturas silvestrium Plin., vir dicendus Vell. vreden hvale, omembe vreden. — Od tod subst. pt. pf. dictum -ī, n

1. kar je bilo izrečeno, izrek, beseda: Pl., Lucr., Iuv., Suet. idr., dictum sapienti sat est Ter., nec doctis dictis studiosus erat Enn. ap. Ci. in ni mu bilo do zgovornosti, nullum meum dictum, non modo factum, intercessit Ci., dicta atque facta Ci., dicta cum factis componere S., testium dicta Ci. izpovedi, iudicum dicta Ci. razsodbe, breve aliquod dictum Ci. pregovor, modri izrek, puerum dictis formare H., iocosa dicta in adversarios iactare L., dicta dare = dicere V., L., mutua dicta reddere L. pogovarjati se, dictis aliquem compellare, castigare V., edidit talia dicta O. spregovoril je tako, dicta tristia O. tožba, tarnanje, dicta non falsa O. resnične govorice, res dicta secuta est O. kakor je rekla, tako je sproti naredila, dicto (abl. comparationis) citius V., H., L. hitreje kakor je bilo to rečeno = pri priči, tako tudi: nec dicta res morata (sc. est) Iust.; probrosis in se dictis arridere Sen. ph.; z adv. (ki jih prevajamo kot atrib. adj.): facete dicta Ci. dovtipne besede, aspere, ferociter, libere dicta Ci., breviter et commode dicta Ci., maligne dictum Cu. zlobna beseda; pesn.: Ennius hirsutā cingat sua dicta (= suos libros) coronā Pr.

2. occ.
a) izrek = rek, pregovor: Catonis est dictum Ci., quod dictum magna invidia consecuta est N., dicta aurea Lucr., dicta collectanea (Cezarjev spis) Suet. zbrani izreki; poseb. (iz)rek preročišča ali preroka, prerokba: adytis haec tristia dicta reportat V., vatum terriloquis victus dictis Lucr.
b) dovtip, duhovita domislica: dico unum ridiculum dictum de dictis melioribus Pl., d. arcessitum Ci. prisiljen, dictum aliquod in petitionem tuam dici potuisse Ci. kak dovtip narediti na … , in te et tuos dicta dicere Ci., ea dicta (Ennii) Ci. dovtipne besede, lepido dicto H.
c) povelje, ukaz, zapoved: contra dictum suum L., dicta dare L., ibat dicto parens V., dicto audientem esse (gl. audiō), dicta peragere O.
č) dana beseda, obljuba: Cares, … non dicto, sed secunda fortuna adversariorum capti N., confirmat dictis Furius ap. Macr.
d) psovka, v pl. tudi = psovanje: dicta in aliquem ingerere Pl., dictis suis differre aliquem Pl., quae sunt dicta in stulto, caudex, stipes, … Ter.

Opomba: Imp. pr. dīc. Star. obl.: dīce = dīc Pl. (prim. Q. I, 6, 21), pa tudi = dīcam (fut. act.) po P. F.; dīcem = dīcam (fut. act.): Ca. po Q.; fut. act. dīcēbō Nov. fr.; inf. dīcier = dīcī Pl., Vatinius in Ci. ep. Sinkop.: dixti = dixisti Pl., Ter., Ci., O., Mart.; dixis = dixeris (cj. pf.) Pl., dixem = dixissem Pl.; dixe = dixisse Pl., Varr. ap. Non., Arn., Aus.; dicentum = dicentium O.

discerner [disɛrne] verbe transitif razločevati, jasno videti, opaziti, spoznati, ugotoviti

discerner le vrai du faux, le vrai d'avec le faux razlikovati pravo od nepravega
discerner nettement la cause d'un phénomène jasno spoznati vzrok kakega pojava
mal discerner les couleurs slabo razločevati barve

disingannare

A) v. tr. (pres. disinganno)

1. rešiti, reševati zablode; odpreti, odpirati oči; pokazati resnico

2. razočarati

B) ➞ disingannarsi v. rifl. (pres. mi disinganno) spoznati resnico:
disingannarsi su, di qcn. spoznati pravo resnico o kom

dispōnō -ere -posuī -positum (decomp.)

1. razpostaviti (razpostavljati), (po)razdeliti ([po]razdeljevati): Ca., Col., Plin., signa ad omnes columnas Ci., enses per herbam V., pocula Bacchi O., haec ubi disposuit O., disponere altaria utroque latere (itineris), lapides crebros intervallis Cu., avos porticibus Iuv., tabernas diversorias per litora et ripas Suet., disponit (sc. homines), qui nuntient Plin. iun.; voj.: disponere praesidia, praesidia custodiasque ad ripas Ligeris, crebris ad Rhodanum dispositis praesidiis C., quod … custodias in muro dispositas videbat C., dispositi equites C., disponere tormenta in muris C., reliquas cohortes castris praesidio C., portis stationes L., vigilias per urbem L.; pren. po določenem načrtu
a) razdeliti: imperii curas T., ministeria principatus in equites Romanos T.
b) ret. porazdeliti: disponere verba ita, ut pictores varietatem colorum Ci., ut sint quasi in ornatu disposita quaedam insignia et lumina Ci.

2. v red postaviti, spraviti, urediti (urejati), razporediti (razporejati), razvrstiti (razvrščati): Homeri libros antea confusos Ci., tellurem quinque in partes Tib., disposita congeries O., male dispositi capilli O. ali bene dispositae comae O. počesani, disponere crinem Iuv., comas Mart., membra in ordinem Sen. tr.; voj. v bojni red postaviti: singuli (milites) ab peritissimo imperatore dispositi N., disposita acies T.; pren.
a) primerno urediti ali uravnati, prirediti: disposita ad honorem studia Ci., consilia in omnem fortunam disposita L., disponere fata sibi Cu., diem (= dnevna opravila) Sen. ph., Plin. iun., otium Plin. iun.
b) ret. urediti, uravnati: ornare, disponere Ci., disponere res Ci. snov umetelno urediti, inventa Q., quaestionum ordinem recte Q.
c) pesn. lepo urejeno snuti, opis(ov)ati, opevati, peti: carmina curā Lucr., moenia Pr., corpora disponens Pr., d. cantūs, modos O.
č) za kaj uravnati, nameniti, pripraviti: si surculo et segetibus … fundus est dispositus Col.
d) α) odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), poskrbeti, določiti (določati): hoc, haec, non quicquam Amm.; z odvisnim vprašanjem: Ulp. (Dig.), Amm.; s finalnim stavkom: Dig., Amm.; z ACI: Amm.; dispositi (namenjeni) z inf.: Amm. β) nameniti se, skleniti, zavzeti se, vzeti si kaj za pravilo (načelo); z inf.: Amm. γ) nameravati, v mislih imeti; z inf.: Macr., Pall., Vop., Amm. — Od tod adj. pt. pf. dispositus 3, adv. -ē

1.
a) dobro, lepo urejen: mens Col., vita hominum Plin. iun., quo neque formosius est quicquam neque dispositius Sen. ph., in dispositissima domo Boet.; subst. neutr.: ex disposito Sen. ph. v redu; adv.: disposite istum accusare Ci. s pravo razporeditvijo, disposite exponere Vitr., disposite dicere Q., tam disposite mundus effectus est Lact.; superl. dispositissimē Sid.
b) pren. (o govorniku) vir dispositus Plin. iun. mož uglajenega govora.

2. določen, odrejen; subst. neutr.: ex disposito Macr. kakor je bilo določeno, po določitvi.

Opomba: Sinkop. pt. pf. disposta (neutr. pl.): Lucr.