Franja

Zadetki iskanja

  • ráven (-vna -o)

    A) adj. diritto, retto, pari; piano, liscio; uguale:
    ravna cesta strada diritta
    mat. ravna črta linea retta, retta
    ravno zemljišče terreno piano
    čoln z ravnim dnom barca a fondo piatto
    raven kot sveča dritto come un fuso, impettito
    ravna proga rettilineo, rettifilo
    grad. ravna streha tetto piatto, lastrico solare
    sorodniki v ravni črti parenti in linea ascendentale
    ravna površina (npr. mize) superficie piana; il piano della tavola; ekst. pianale; arhit. riposo

    B) rávno (-ega) n terreno piano:
    hiša stoji na ravnem la casa sorge su un terreno, un tratto piano
  • ravnaln|i (-a, -o) tehnika Richt-, Glätt- (stroj die Richtmaschine, valj die Richtrolle, proga das Glättwerk, plošča die Richtplatte, kladivo der Richthammer)
  • razdalj|a ženski spol (-e …)

    1. (razmik) der Abstand (kotna Winkelabstand, medvretenska Spindelabstand, očesna Augenabstand, osna/medosna Achsabstand, šport med ovirami Hürdenabstand, šport na cilju Zielabstand, pri vožnji - varnostna Sicherheitsabstand), die Distanz (zenitna Zenitdistanz)

    2. (oddaljenost) die Weite, die Entfernung (strelna [Schußweite] Schussweite, goriščna Bildweite, Brennweite, zorna Sehweite)

    3. (proga) die Strecke (velika Langstrecke, kratka Kurzstrecke, letenja Flugstrecke, zračna Luftstrecke)
    |
    merilnik razdalje der Entfernungsmesser
    merjenje razdalje die Entfernungsmessung
    nastavitev goriščne razdalje die Brennweiteneinstellung
  • regiō -ōnis, f (regere)

    1. smer, črta, linija, vrsta: Cu., Lucr. idr., hāc regione Pl. v tej smeri, fallit timor regione viarum V. zapelje iz smeri poti, regionem petere C. udariti jo, mahniti jo, oppidi murus rectā regione … MCC passus aberat C. v ravni smeri = zračne črte, non rectā regione iter instituit, sed ad laevam flexit L. ni se napotil naravnost naprej, ampak je krenil na levo, rectā Danubii regione C. v isti smeri = vzporedno z Donavo; metaf.: de recta regione deflectere Ci. zapustiti pravo pot, skreniti s prave poti, nostrae rationis regio et via Ci.; poseb. adv. ē regiōne
    a) naravnost (naprej), ravno: alterum e regione movetur, alterum declinat Ci., e regione loci cadere Lucr.
    b) iz nasprotne strani, ravno na(s)proti; z gen.: praesidio e regione castrorum relicto C., erat e regione oppidi collis C.; z dat.: fere e regione castris castra posuit C., esse e regione nobis Ci.; abs.: acie e regione instructā N.; pren. nasproti (pa), nasprotno, vendar pa, pa: Hier.

    2.
    a) mejna črta, mejnica, meja; nav. pl.: Pompei virtutes iisdem quibus solis cursus regionibus continentur Ci., fines imperii non terrae, sed caeli regionibus terminat Ci., quibus regionibus vitae spatium circumscriptum sit Ci.
    b) occ. kot avgurski t.t. meja, ki jo avgur zastavi pri opazovanju avspicij na nebu, meja avguralne opazovalnice na nebu, vidna črta (= meja vidnega polja): per lituum regionum facta descriptio Ci., lituus, quo regiones vincere terminavit Ci.; od tod meton. α) stran neba ali sveta, podnebje, starejše podnebišče, podnebesje: regio aquilonia, australis Ci., caeli regione serenā V., (sc. sole) vespertina tepet regio H. β) zemljepisna (geografska) lega, položaj: eam esse naturam et regionem provinciae tuae, ut … Ci. ep.

    3. pokrajina, krájina (okrájina, okrajína), področje, območje, ozemlje, teritorij, okolica, okoliš, okraj, okrožje, regija: regio pestilens Ci., totā regione potitus N., regio non apertissima N. ne prav plana (odprta) = dokaj zaprta, regio agri C. kos (proga) zemlje (zemljišča), ex omni regione terrarum Ci., in quattuor regiones dividi Macedoniam L., principes regionum et pagorum C. okrajev in žup (županij); pren. področje, polje, obseg, kolotač: dum in regionem astutiarum mearum te adduco Pl., bene dicere non habet definitam aliquam regionem Ci.; occ. rimski mestni okraj, mestna četrt (v času Servija Tulija je sam Rim imel 4 mestne okraje, področje Rima pa je bilo razdeljeno na 26 okrajev; v času Avgusta je bilo mesto razdeljeno na 14 okrajev): Plin., Suet., in regiones XIV Roma dividitur T.
  • rézati (réžem) imperf.

    1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
    rezati kruh tagliare il pane
    rezati meso tagliare, trinciare la carne
    rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
    ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
    pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

    2. vet. (skapljati) castrare

    3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
    verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
    mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

    4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
    kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

    5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
    proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

    6. pog.
    rezati jo (hitro iti) affrettarsi

    7. (peti, igrati) cantare, suonare:
    glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. vino reže il vino è acidulo
    pog. med. rezati koga operare qcn.
    pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
    igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
    pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
    rezati vino tagliare il vino
    metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
    rezati meglo fendere la nebbia
    med. rezati s skalpelom scalpellare
    šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto
  • riž|a3 ženski spol (-e …) (proga, črta) der Streifen
  • rolkanje samostalnik
    (športna aktivnost) ▸ gördeszkázás
    tekmovanje v rolkanju ▸ gördeszkaverseny
    Povezane iztočnice: hitrostno rolkanje, nordijsko rolkanje, park za rolkanje, poligon za rolkanje, proga za rolkanje, steza za rolkanje
  • rolkarski pridevnik
    (o rolkanju) ▸ gördeszka, gördeszkás
    rolkarski trik ▸ gördeszkás trükk
    rolkarska tekma ▸ gördeszkaverseny
    Povezane iztočnice: rolkarska proga, rolkarska rampa, rolkarska steza, rolkarski park, rolkarski poligon
  • sankanje samostalnik
    (športna aktivnost) ▸ szánkózás
    organizirano sankanje ▸ szervezett szánkózás
    rekreativno sankanje ▸ rekreációs szánkózás
    nočno sankanje ▸ éjszakai szánkózás
    ljubitelji sankanja ▸ szánkózás szerelmesei
    tekmovanje v sankanjukontrastivno zanimivo szánkóverseny
    tekmovalno sankanje ▸ versenyszerű szánkózás
    zimsko sankanje ▸ téli szánkózás
    Povezane iztočnice: motorno sankanje, poletno sankanje, proga za sankanje, sankanje na naravnih progah, sankanje na umetnih progah
  • sankaška steza stalna zveza
    (športna površina) ▸ szánkópálya
    Sopomenke: proga za sankanje, sankaška proga
  • sankaški pridevnik
    (o sankanju) ▸ szánkó, szánkós
    sankaški spust ▸ szánkós leereszkedés
    sankaški olimpijec ▸ szánkóolimpikon
    sankaška sekcija ▸ szánkó szakosztály
    sankaški klub ▸ szánkóklub
    sankaško tekmovanje ▸ szánkóverseny
    sankaški šport ▸ szánkósport
    sankaška tekma ▸ szánkóverseny
    Povezane iztočnice: sankaška proga, sankaška steza, sankaški bob, sankaški dvosed
  • sankáški

    sankáška proga toboggan run
  • scartamento m železn. širina tira:
    scartamento normale, ridotto navadni, ozki tir
    linea a scartamento ridotto ozkotirna proga
    a scartamento ridotto pren. v omejenem obsegu, skromneje
  • secondaire [s(ə)gɔ̃dɛr] adjectif zavzemajoč drugo mesto, sekundaren, podrejen, odvisen; drugoten, (po)stranski

    enseignement masculin secondaire srednje šolstvo
    ligne féminin secondaire (železnica) stranska proga
    question féminin secondaire drugotno, sekundarno vprašanje
    c'est secondaire to je postranska stvar
    ne fouer qu'un rôle secondaire igrati le postransko vlogo
  • secondary1 [sékəndəri] pridevnik (secondarily prislov)
    drugoten, sekundaren; drugorazreden, podrejen, postranski, manj važen; pomožen, dodaten; odvisen, izveden
    geologija mezozoičen

    secondary education višja, srednješolska izobrazba
    secondary evidence pravno podporni, dodatni dokazni material
    secondary line železnica stranska proga
    secondary colour mešana barva (iz dveh osnovnih)
    secondary modern school britanska angleščina zadnji štirje razredi osnovne šole
    secondary school višja šola
    this is matter of secondary importance to je postranska stvar
  • senātor -ōris, m (senex, senātus) član rimskega starešinstva, starešina, senátor. Romul je baje v starešinstvo oz. svet starešin, senat (senatus) izvolil 100 polnopravnih, po starosti, izkušenosti in modrosti odlikujočih se državljanov in jim po priključitvi Sabincev dodal še 100 najplemenitejših mož sabinskega rodu. Tarkvinij Prisk je povečal število senatorjev za 100, ki jih je imenoval patres minorum gentium, prejšnjih 200 pa so odslej imenovali patres maiorum gentium. Sula je povečal število starešin na 600, Cezar na 900, Antonij celo na 1000. Avgust ga je znova znižal na 600 in to število je za časa cesarjev ostalo nespremenjeno. V najstarejših časih je moral biti senator patricijskega rodu, pozneje so senat dopolnjevali zlasti z možmi viteškega stanu. V času republike so sprejemali v senat sprva le nad 60 let stare (senes), pozneje pa tudi precej mlajše može. Za sprejem je bila potrebna določena imovina (census), ki je morala biti vredna sprva 800.000, pozneje 1.000.000, tja do 1.200.000 sestercijev, vendar pa tudi revnih senatorjev ni manjkalo. Zunanja znaka tega dostojanstva sta bila široka škrlatna proga ob tuniki (latus clavus, tunica laticlavia) in črni usnjeni čevlji (calcei nigri ex aluta), okrašeni s črko C (stara obl. za S: senator), imenovano lunula, ki je bila iz srebra ali slonove kosti. Pozneje so senatorjem v gledališču in amfiteatru odkazovali častne, prizorišču najbližje sedeže: CI., L. idr.; pren. o starešinah nerimskih narodov, npr. o rodoških: CI.; o nervijskih: C.; o makedonskih: L.
  • single1 [siŋgl] pridevnik
    posamezen, poedin; enojen; samski, neporočen; sam, osamljen, zase živeč; brez tuje pomoči, sam, nespremljan; samo za enega (postelja); enosmeren (vozovnica); enkraten, edinstven; preprost, enostaven; polten, iskren; dosleden
    šport z enim igralcem na vsaki strani, single

    of a single beauty enkratne, edinstvene lepote
    single bed postelja za eno osebo
    single blessedness fantovstvo, blaženi samski stan
    single broth sleng pivo
    single combat dvoboj
    single court teniško igrišče za single igre
    single eye figurativno predanost samo enemu cilju, enostranost
    single eye-glass monokel, enoočnik
    single file kolona po eden
    single flower cvet, ki raste sam na steblu, ki ima enojno čašo
    single game igra, ki jo igra samo en igralec na vsaki strani, igra posameznikov
    single heart prostodušnost
    single life samsko življenje (stan); samotarsko življenje
    single line enotirna proga
    single man samski moški, samec
    single parts posamezni deli
    single payment ekonomija enkratno plačilo
    single room soba z eno posteljo, samska soba
    with single purpose vztrajno zasledujoč le en cilj (namen)
    single woman samska ženska, samka
    book-keeping by single entry enostavno knjigovodstvo
    to have a single aim in view imeti en sam cilj v vidu
    to have a single eye for imeti smisel le za, misliti le na
    I had to fight single moral sem se sam boriti
    to live single samsko živeti, v celibatu
    single mistake would spoil it all ena sama napaka bi vse pokvarila
    to remain single ostati samski(a), ne se poročiti
    I speak it with a single heart to govorim z vso iskrenostjo
  • slép (-a -o)

    A) adj.

    1. cieco:
    slep od rojstva cieco dalla nascita
    slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
    pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

    2. pren. cieco, accecato:
    slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

    3. pren. (nekritičen) cieco:
    slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

    4. pren. (naključen) ○, fortuito:
    prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

    5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
    slepo okno finestra cieca

    6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
    slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    slepi potnik clandestino
    pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
    pren. delati se slepega fingere di non vedere
    kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
    igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
    izbirati na slepo srečo scegliere a caso
    biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
    geogr. slepa dolina valle cieca
    strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
    anat. slepa pega punto cieco
    šah. slepa partija partita alla cieca
    žel. slepa proga linea secondaria
    med. barvno slep daltonico
    les. slepi furnir anima
    voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
    um. slepi okvir infisso
    mont. slepi jašek pozzo cieco
    grad. slepi pod assito; doppio fondo
    kem. slepi poskus prova cieca
    aer. slepi pristanek atterraggio cieco
    anat. slepo črevo intestino cieco
    zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
    PREGOVORI:
    tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

    B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
    pisava za slepe scrittura Braile
    dom za slepe casa per ciechi
    na slepo alla cieca
    iti na slepo andare alla cieca
    streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
    njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
    PREGOVORI:
    med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re
  • smúčarski (-a -o) adj. di, dello sci, sciatorio, sciistico; da sci; con gli sci, sugli sci:
    smučarska vozovnica ski-pass
    smučarska proga pista da sci
    smučarska sezona stagione sciistica
    smučarska reprezentanca nazionale di sci
    smučarska skakalnica trampolino da sci
    smučarska tekma gara di sci
    smučarske palice bastoncini da sci
    smučarske rokavice guanti da sci
    smučarski poleti voli con gli sci
    smučarska vlečnica sciovia, ski-lift
    smučarski tek (množični) sci di fondo
    smučarski serviser skiman
  • smučarski avtobus stalna zveza
    (o vrsti prevoza) ▸ síbusz
    Gostje so sicer brezplačni smučarski avtobus do bližnjih smučišč dobro sprejeli. ▸ A közeli síközpontokba közlekedő ingyenes síbuszt a vendégek jól fogadták.
    Krvavec: do 70 cm snega, naprave obratujejo, tekaška proga je urejena, smučarski avtobus vozi. ▸ Krvavec: max. 70 cm hó, a létesítmények üzemelnek, a sífutópálya készen áll, a síbusz közlekedik.