Franja

tržn|i (-a, -o) marktwirtschaftlich; [marktbewußt] marktbewusst; Markt- (dan der Markttag, delež der Marktanteil, dogovor die Marktabsprache, monopol das Marktmonopol, proizvod agronomija in vrtnarstvo die Marktfrucht, red die Marktordnung, analiza die Marktforschung, die Marktbeobachtung, cena der Marktpreis, dejavnost die Markttätigkeit, politika die Marktpolitik, pravica das Marktrecht, prednost der Marktvorsprung, pristojbina die Marktgebühr, zakonitost die Marktgesetzlichkeit, poročilo der Marktbericht)
tržno usmerjen/orientiran marktorientiert, [marktbewußt] marktbewusst

ubežnik samostalnik
1. (kdor beži zaradi kršenja zakona) ▸ szökevényIskali so nevarna ubežnika, ki sta ponoči ušla iz pripora. ▸ A veszélyes szökevényeket keresték, akik tegnap a börtönből szöktek meg.

2. (kdor beži iz političnih razlogov; emigrant) ▸ menekült, szökevényNova vojna vihra na Kosovu pa je dom spet napolnila z ubežniki, ki za zdaj še nimajo statusa beguncev. ▸ Az új koszovói háborús hullám ismét menekültekkel töltötte meg az otthont, akik egyelőre még nem rendelkeznek menekültstátusszal.

3. v športnem kontekstu (vodilni tekmovalec) ▸ szökevény Ubežniki so si prikolesarili več kot sedem minut prednosti. ▸ A szökevények több mint hét perc előnyre tettek szert.

unfair [ʌnfɛ́ə] pridevnik
nelep; nešporten, neviteški; krivičen, pristranski; nedostojen; nepošten

unfair advantage neupravičeno pridobljena prednost
unfair competition nelojalna, umazana konkurenca
unfair means nepoštena sredstva

upoštévati prendre en considération, considérer, tenir compte de

upoštevati prednost (pri vožnji) respecter la priorité
ne upoštevati ne pas tenir compte de quelque chose, ne pas prendre en considération, laisser de côté
upoštevaje kaj eu égard à, par égard pour, en considération de, étant donné quelque chose, en raison de
upoštevaje, da vu que, considérant que, attendu que
ne upoštevaje, da sans égard, sans considération pour

vez (množina: -ces) ženski spol izmena, vrsta, vrstni red; krat

a la vez naenkrat, hkrati, istočasno
largo a la vez que aburrido dolg in pri tem dolgočasen (knjiga)
a su vez z njegove strani, zase, na njegov način
yo a mi vez jaz s svoje strani
alguna vez včasih, marsikaterikrat
alguna que otra vez včasih
cada vez vsakikrat
cada vez más vedno več
de una vez naenkrat, hkrati; enkraten
para decirlo todo de una vez kratko in malo
¡sábelo de una vez! zapomni si to enkrat za vselej!
en vez (de) namesto
en vez de callar namesto da bi molčal
esta vez to pot
de esta vez sedanji, takraten
ninguna vez nikoli, v nobenem primeru
otra vez še enkrat, znova, zopet nekoč; nedavno
la otra vez prejšnjikrat, takrat
¡no y otra no! ne in še enkrat ne!
por vez po vrsti
la primera vez, por vez primera prvikrat, prvič
rara vez redko
tal vez morda, verjetno, pač
tal cual vez redko, komaj
una vez que ker; kakor hitro
una y otra vez ponovno, večkrat
una vez para siempre enkrat za vselej
una que otra vez, una vez que otra tu pa tam, včasih
la única vez edinokrat
es mi vez jaz sem na vrsti
pedir la vez zahtevati vrstno številko
tomar (ali coger) la vez (de, a) zavzeti mesto
tomarle a uno la vez dobiti prednost pred kom

voraus naprej, pred; im voraus vnaprej; voraus sein imeti prednost (pred)

vorfahren^* pripeljati se pred; jemandem prehiteti (koga); vorfahren lassen pustiti prednost (komu)

vorrangig prednosten, prioriteten; vorrangig sein/vorrangig berücksichtigt werden imeti prednost; vorrangig berücksichtigen dajati prednost

wall¹ [wɔ:l]

1. samostalnik
stena, zid (tudi figurativno)
(trdnjavsko) obzidje
množina, vojska utrdbe, nasip, okop; ločilna stena, pregraja, bariera; del pločnika ob zidu

within the walls znotraj zidov, v notranjosti mesta, figurativno znotraj (nekega področja)
within four walls figurativno strogo zaupno
with one's back to the wall figurativno v težavnem položaju, v škripcih
walls have ears stene (zidovi) imajo ušesa
to be up against a brick wall figurativno ne moči (iti) naprej
to give s.o. the wall odstopiti komu prostor, da lahko gre ob zidu (kot počastitev), figurativno pustiti komu prednost
to go to the wall figurativno biti pritisnjen ob zid, biti premagan, podleči, propasti; pasti pod stečaj
to meet a dead wall figurativno ne naleteti na razumevanje
to paint the devil on the wall figurativno slikati vraga na zid
to run one's head against a wall figurativno hoteti z glavo skoz zid, skušati napraviti nekaj nemogočega
to see through brick wall figurativno biti zelo bister
to send s.o. to the wall pritisniti koga ob zid, pognati koga v škripce
to take the wall of s.o. ne odstopiti komu mesta ob zidu; imeti prednost pred kom

2. pridevnik
stenski; zidni

wall clock stenska ura
wall crane tehnično konzolno dvigalo
wall creeper skalni plezavček (ptič)
wall fruit agronomija špalirsko sadje
wall game šport vrsta nogometa (v Etonu)
wall knot vozel na koncu vrvi
wall lizard zoologija sivi kuščar
wall map stenski zemljevid
wall newspaper stenski časopis, stenčas
wall painting stensko slikarstvo, slika na zidu, freska
Wall Street (W.S.) ameriško finančna četrt v New Yorku; figurativno moč ameriškega kapitala (denarja, financ)
wall tower stolp v obzidju
wall tree agronomija špalirno drevo
wall walk pokrit hodnik na grajskem, mestnem zidu za obrambo

weight² [wéit] prehodni glagol
obtežiti (a net mrežo) (tudi figurativno)
povečati težo s primesmi; zaliti s svincem (a stick palico)
dati določeno težo (a horse konju)
obremeniti, prenesti težo na (smučko); (pre)tehtati, oceniti

to be weighted with biti obtežen z
to weight the scales in favour of s.o. priskrbeti komu (nedovoljeno) prednost

windward [wíndwəd]

1. pridevnik
obrnjen (nastavljen, nameščen) proti vetru

2. samostalnik
vetrovna stran

to get to the windward of s.o. figurativno dobiti prednost pred kom
to get to the windward of s.th. ogniti se vonja po čem
to go (ali to turn) windward navtika obrniti ladjo proti vetru

yield² [ji:ld] prehodni glagol
donašati, prinašati, dajati; proizvajati; dopustiti, dovoliti; odstopiti (s.th. to s.o. komu kaj)
(redko) uvideti, priznati

to yield 10% donašati 10%
to yield assistance da(ja)ti, nuditi pomoč
to yield a city, a fortress predati mesto, trdnjavo
to yield good crops dajati dobre letine (žetve) (o zemlji)
to yield consent privoliti
to yield due honours izkazati dolžne časti
to yield the point priznati poraz (v debati)
to yield a profit trgovina prinesti dobiček
to yield s.th. to be done dopustiti, da se nekaj naredi (zgodi)
to yield s.o. thanks biti komu hvaležen
to yield precedence to s.o. dati komu prednost
to yield submission podvreči se
to yield the palm (to s.o.) priznati se poraženega (od koga)
yield right of way! dajte prednost (v cestnem prometu)
to yield a place to s.o. odstopiti, narediti prostor komu
to yield one's rights odreči se svojim pravicam
to yield oneself prisoner predati se v ujetništvo
to yield up the breath (ghost, life) izdihniti (dušo), umreti
neprehodni glagol
donašati, (ob)roditi, dajati; vdati se, popustiti; podleči, podvreči se; privoliti (to v)
zaostajati (to za)

to yield well, poorly dobro, slabo obroditi
this apple-tree yields well ta jablana dobro rodi
to yield to conditions privoliti v pogoje
to yield to despair vda(ja)ti se obupu
the ground yielded under him tla so se mu vdala pod nogami
to yield to superior forces vdati se, ukloniti se premoči
to yield to temptation podleči skušnjavi
to yield under pressure popustiti pod pritiskom
to yield to the times prilagoditi se časom (času)
they yield to our soldiers in courage oni zaostajajo za našimi vojaki glede hrabrosti

žoga samostalnik
1. (športni rekvizit) ▸ labdaPovezane iztočnice: košarkarska žoga, košarkaška žoga, medicinska žoga, nogometaška žoga, nogometna žoga, odbojkarska žoga, vaterpolska žoga, žoga medicinka, žoga za odbojko, žoga za ragbi, žoga za rugby, ragbijevska žoga

2. šport (podaja; udarec) ▸ labdaV napadu sem dobil dve uporabni žogi, eno sem spremenil v zadetek, kar je bilo dovolj za nove tri točke. ▸ A támadásoknál két használható labdát kaptam, az egyikből találatot szereztem, ami elég volt a három ponthoz.
Nekaj ukradenih žog gostujoče ekipe je bil glavni razlog za to, da se je prednost še povišala, kljub temu pa se domačinke niso predale in skušale znižati visok zaostanek. ▸ A vendégcsapat néhány megszerzett labdával növelte az előnyét, ennek ellenére a hazai női csapat nem adta fel és megpróbálta csökkenteni a hátrányt.

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

ἄν-ισος 2 kdor ima kako prednost pred kom, neenak, krivičen.

ἀρετή, ἡ [Et. iz kor. ἀρ gl. ἀρέσκω ali pa iz n̥r-etā od ἀνήρ; prim. vir-tus] 1. sposobnost, vrlina, vrlost, popolnost, izvrstnost, čednost, krepost, hrabrost; pl. junaški čini. 2. pogum, sreča, prednost, lepota; pravičnost, plemenitost, čast, nedolžnost. 3. zasluga, odlikovanje εἴς τινα.

γέρας, αος, ως, τό (od γέρων) [dat. αι, ᾳ, n. pl. ion. γέραα, at. γέρα, gen. γεράων, γερῶν] 1. (častno) darilo, odlikovanje, plača, nagrada. 2. častna služba, dostojanstvo, prednost.

δια-κρῑ́νω (gl. κρίνω) [aor. pass. ep. διεκρίνθην, inf. διακρινθήμεναι; fut. pass. διακριθήσομαι, ep. ion. med. διακρινέομαι] I. act. 1. razločim, razdružim, razslavim, ločim αἰπόλια, τινὰ ἀπό τινος. 2. razstavim v dele, razberem, izberem, dam prednost, τίς σε διακρίνει kdo ti daje prednost NT. 3. razlikujem, ločim σῆμα, οὐδένα διακρίνων brez ozira na osebo, οὐδὲν διεκέκριτο nobenega razločka niso delali. 4. odločim, razsodim, izrečem sodbo NT; pomirim, poravnam νεῖκος, dokončam πόλεμον. 5. presojam, priznam. II. med. in pass. 1. a) ločijo me, ločim se, pretrgam boj ἐκ τῆς ναυμαχίης, odpadem od koga ἀπό τινος, διακεκριμένοι ločeni, posebej; b) razidem se; c) borim se, merim se s kom μάχῃ πρός τινα, τινί NT; d) pomirim se, spravim se s kom; e) dvomim NT. 2. odloči se kaj.

ἐξοχή, ἡ (ἐξ-έχω) prednost, οἱ κατ' ἐξοχήν najodličnejši možje, prvaki NT.

νῑκάω (νίκη) [fut. νικήσω itd., impf. iter. νικάσκομεν] 1. brez acc. a) zmagam, premagam; pri tekmah: zadobim zmago (nagrado, darilo); sploh: imam prednost, sem boljši ali močnejši od koga, μάχῃ v bitki, τινί v čem, ὁ νικήσας zmagalec; b) praes. ima pogosto pomen perfekta sem zmagalec; c) γνώμῃ moj nasvet (moje mnenje) obvelja, se sprejme; slično: ἡ γνώμη (ἡ δόξα) νικᾷ mnenje (predlog, nasvet) obvelja, sklene se, ἐκ τῆς νικώσης(sc. γνώμης) z večino glasov; brezosebno ἐνίκησε τὸν λοιμὸν εἰρῆσθαι zmagalo (nadvladalo) je mnenje, da je bilo rečeno kuga, νικᾷ tudi = boljše je, najlepše je z inf. 2. z acc. a) notranjega objekta: zmagam, premagam, dobim zmago νίκην, μάχην, ναυμαχίαν v pomorski bitki, Ὀλύμπια v olimpijskih igrah, πάντα v vsem (= v vseh bitkah) nadvladam, τὴν γνώμην (= τῇ γνώμῃ) moje mnenje (predlog) obvelja, se sprejme; tudi dobim pravdo: εἵνεκα νίκης, τήν μιν ἐγὼ νίκησα δικαζόμενος zaradi zmage v pravdi, v kateri sem ga premagal; b) vnanjega objekta: premagam, obvladam, užugam, presegam, nadkriljujem τινά, τινί v čem, s čim, τοὺς φίλους εὖ ποιῶν prijatelje z dobrotami; νικᾷ γὰρ ἁρετή με τῆς ἔχθρας πολύ (= πολύ μοι κρείττων ἐστί) krepost ima pri meni več veljave nego sovraštvo, λόγῳ νικάω τινά pregovorim koga, βαρεῖαν ἡδονὴν νικᾶτέ με λέγοντες vajini govori mi izsiljujejo bridko radost; c) pass. premaga, užuga, pregovori me kdo λόγοις, ἔστι ἃ ἐνικήθη v nekaterih bojih je bil premagan, ὑπό τινος podležem, τῶν φίλων vdam se prijateljem.