Franja

póln (-a -o) adj.

1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro

2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale

3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto

4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento

5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

pomériti (-im) | pomérjati (-am)

A) perf., imperf.

1. misurare:
pomeriti globino vodnjaka misurare la profondità del pozzo

2. misurare, provare:
pomeriti čevlje, obleko provare le scarpe, l'abito

3. prendere di mira qcn., qcs., mirare a qcn., qcs., abs. prendere la mira:
lovec je pomeril in ustrelil il cacciatore ha preso la mira e ha sparato
pomeriti v glavo mirare alla testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. pes mu je pomeril hlače il cane gli strappò i pantaloni
pomeriti jo proti vratom andarsene
pomeriti pot cadere quanto si è lunghi e larghi

B) pomériti se (-im se) | pomérjati se (-am se) perf., imperf., refl. (tekmovati) misurarsi, competere con, cimentarsi

pomorsk|i [ô] (-a, -o) maritim; narod: seefahrend; See- (tovor die Seefracht, blokada die Seeblockade, država der Seestaat, karta die Seekarte, moč die Seegeltung, policija die [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, Seepolizei, pot die Seestraße, reševalna služba der Seenotdienst, sila die Seemacht, trgovina der Seehandel, gradnje Seebauten množina, ljudstvo das Seevolk, zavarovanje die Seeversicherung)

ponúditi to offer; to bid; to tender; to proffer

ponúditi več (na dražbi) to bid up; to outbid
ponúditi jed to offer (someone) something to eat
ponúditi roko, ponúditi zakon to offer one's hand
ponúditi svoje usluge to tender one's services
ponúditi se to offer (one's services); (prostovoljno) to volunteer
ponudila se je, da bo zapela pesem she volunteered a song
ponudil seje, da mi bo pokazal pot he volunteered to show me the way
kadar se ponudi prilika when the opportunity arises

poslednj|i [é] (-a, -e) der/die/das letzte
poslednji Mohikanec der letzte Mohikaner
poslednja pot die letzte Reise
poslednja sodba das jüngste Gericht, das Weltgericht, Jüngstes Gericht
pravo poslednja volja der letzte Wille, letzter Wille
poslednje olje (bolniško maziljenje) letzte Ölung
poslednje reči religija die letzten Dinge
Sveti poslednjih dni Heilige der letzten Tage

poslédnji (-a -e) adj.

1. (zadnji) ultimo, estremo, finale, supremo; knjiž. postremo:
poslednji dan leta l'ultimo giorno dell'anno
poslednja, zadnja ura l'ora suprema
časn. poslednje novice ultime notizie, recentissime, ultime
knjiž. poslednji pozdrav vale lat.

2. (bistven, najgloblji) ultimo, il più profondo:
iskati poslednji smisel vsega cercare la ragione ultima delle cose
boriti se do poslednjega diha lottare fino all'ultimo respiro
pren. poslednji mohikanec l'ultimo moicano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pospremiti koga na poslednjo pot accompagnare uno al cimitero, seppellire uno
izpolniti komu poslednjo voljo esaudire l'ultima volontà di qcn.
rel. poslednje reči le ultime cose
rel. poslednja sodba giudizio finale
rel. poslednje olje estrema unzione
bibl. poslednji bodo prvi gli ultimi saranno i primi

posóda vessel; container, receptacle, holder; hollowware, holloware; (lončena) earthenware; (za pranje posodja) dishpan

kuhinjska posóda dishes pl, kitchenware, kitchen utensils pl
nočna posóda chamber pot, pogovorno po, (za podkladanje) bedpan, arhaično night vase
posóda za pomije swill bin
pomiti posóde to wash the pots (ali dishes), to wash up

posóda récipient moški spol , vase moški spol , vaisseau moški spol , coupe ženski spol , bidon moški spol , boîte ženski spol ; (kuhinjska) batterie ženski spol de cuisine ; (namizna) service moški spol de table, vaisselle ženski spol , vaissellerie ženski spol ; (lončena) poterie ženski spol ; (kovinska) quincaillerie ženski spol ; (porcelanasta) vaisselle de faïence (ali de porcelaine)

posoda za bencin bidon moški spol à essence
posoda za gorčico moutardier moški spol
posoda za izpiranje cuvette ženski spol
posoda za juho (jušnik) soupière ženski spol
posoda za kompot compotier moški spol
posoda za maslo beurrier moški spol
posoda za mleko bidon à lait
posoda za odpadke seau moški spol à déchets (ali à ordures)
posoda za sadje coupe à fruits
posoda za sladkor sucrier moški spol
posoda za sladoled glacière ženski spol
posoda za smeti poubelle ženski spol
posoda za sočivje légumier moški spol
posoda za solato saladier moški spol
nočna posoda vase de nuit, familiarno pot moški spol de chambre, popularno goguenot moški spol, gogueneau moški spol
prevračalna posoda benne ženski spol basculante (ali culbutante)
vezne posode vases moški spol množine communicants
omara za posodo vaisselier moški spol
ozki del posode col moški spol
stroj za pomivanje posode machine ženski spol à laver la vaisselle
pomiti posodo laver (ali faire) la vaisselle

posódica petit récipient , (arheologija) patelle ženski spol

posodica z marmelado pot moški spol de confiture

pospremi|ti [é] (-m) človeka kam: begleiten (nazaj zurückbegleiten, tja hinbegleiten), na postajo, na letališče ipd.: bringen; slavnostno človeka: geleiten (ven hinausgeleiten)
pospremiti na zadnjo pot (jemandem) das letzte Geleit geben
izid knjige, sklep: (einer Sache etwas) zum Geleit geben

pósteljen

pósteljni okvir bedstead
pósteljna posoda chamber pot, (za bolnika, za podkladanje) bedpan
pósteljno perilo bed linen

posut (-a, -o) besät, -besät (z zvezdami sternbesät), voller (s trni voller Dornen)
posut z bradavicami warzig
posut s peskom besandet, gekiest
posut s cvetjem beblümt, blumenreich
posut z zvezdami bestirnt, besternt
s peskom posutta pot der Kiesweg

posút (-a -o) adj.

1. cosparso, sparso:
posut s sladkorjem inzuccherato; cosparso di zucchero
posut z moko infarinato, cosparso di farina

2. pieno (di), irto:
z nevarnostmi posuta pot cammino irto di pericoli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
posut z zvezdami stellato, cosparso di stelle, punteggiato di stelle
posut s kamenčki ciottoloso
posut s progami striato

poštêno prislov honestly, fair, honourably, fair and square; above board, squarely, loyally

poštêno ravnati to act honestly, to play fair
(bodi) poštêno povedano (it should) in fairness (be) said
poštêno se lotiti dela to set to work in earnest
poštêno vzeti pot pod noge to put one's best foot forward

potém adv.

I.

1. (časovno) dopo; quindi:
šel je ven, pa se je kmalu potem vrnil uscì ma poco dopo era già rientrato

2. pog. allora:
doma ga ni, kje pa je potem? a casa non c'è. Allora, dov'è andato a finire?

3. (v vezalnem priredju, časovno ali krajevno) poi:
premisli, potem govori prima pensaci su, poi parla
pot pelje čez most, potem na desno la strada porta per un ponte e poi (gira) a destra

II. (v vezniški rabi)

1. (pri naštevanju) poi, quindi:
cveti vseh barv: rdeči, potem modri, potem rumeni, potem mešanica vseh odtenkov fiori di tutti i colori: rosso, poi azzurro, poi giallo e poi un miscuglio di tutte le sfumature

2. (vzročno-posledično, vzročno-sklepalno, pogojno-posledično razmerje) allora, quindi, dunque:
kupcev je malo. Potem bo sejem slab gli acquirenti sono pochi. Vuol dire che anche la fiera farà pochi affari
če je to res, potem bo hudo se ciò è vero, allora le cose si mettono male
kaj potem, če ni bogata, da je le pridna non importa se non è ricca, basta che sia brava

3. potem ko (v časovnih odvisnikih) dopo, dopo che:
potem ko je prišel domov, je pisal dolgo v noč dopo esser arrivato a casa, stette a scrivere per molte ore della notte

poti|ti (-m)
krvavi pot potiti Blut und Wasser schwitzen

potíti sudar

potiti krvavi pot sudar saugre; fam sudar la gota gorda
potiti se sudar, transpirar; trasudar; (o zidu) rezumar
potiti se po vsem telesu estar empapado en sudor

potíti (se) suer, transpirer , (po vsem telesu) être en sueur (ali couvert de sueur, en nage)

močno se potiti (se) transpirer à grosses gouttes
potiti (se) kri in vodo suer sang et eau
potiti (se) se od strahu, tesnobe suer d'angoisse
krvav pot potiti (se) suer (ali exsuder) du sang
noge se mu potijo il transpire des pieds
zidovi se pote les murs suintent

potíti se (-ím se)

A) imperf. refl.

1. sudare

2. traspirare

3. pren. (truditi se) faticare, sfacchinare, sudare

B) potíti (-ím) perf. tr. pren. sudare:
rel. ki je za nas krvavi pot potil che sudò sangue per noi

pótka (-e) f dem. od pot viuzza, stradicciola, sentiero