Franja

škod|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Schaden (tudi pravo), namerno povzročena na polju, v gozdu: der Frevel (Feldfrevel, Forstfrevel); die Schädigung, die Beschädigung; (škodljiva posledica) der Nachteil; (škodljivo učinkovanje) die Schadwirkung; (celotna Gesamtschaden, lovska Wildschaden, malenkostna Bagatellschaden, materialna Sachschaden, Materialschaden, milijonska Millionenschaden, na okolju Umweltschaden, na pridelkih Flurschaden, na zgradbi/zgradbah Gebäudeschaden, nepremoženjska Nichtvermögensschaden, na zdravju Gesundheitsschädigung, osebna Personenschaden, posledična, posredna Folgeschaden, premoženjska Vermögensnachteil, Vermögensschaden, vojna Kriegsschaden, vremenska Wetterschaden, živalska Tierschaden, zaradi prometne nesreče Unfallschaden, zaradi neurja Unwetterschaden, zaradi onesnaženosti Emissionsschaden, zaradi plazu/plazov Lawinenschaden, zaradi požara Brandschaden, Feuerschaden, zaradi suše Dürreschaden, zaradi toče Hagelschaden, zaradi viharja Sturmschaden, zaradi vode Wasserschaden, zaradi visoke vode Hochwasserschaden); ki jo povzročijo živali z objedanjem: der Fraß (od divjadi Wildfraß, od miši Mäusefraß, od ptičev Vogelfraß)
neznatna škoda die Geringfügigkeit, der Bagatellschaden
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali Tierschaden
(škodni primer) der Schadensfall
dogodek, zaradi katerega je nastala škoda pravo schädigendes Ereignis
izkaz škode der Schadennachweis
nadomestilo škode (odškodnina) der Schadenersatz
nastanek škode der Schadenseintritt
obveznost povračila škode die Ersatzpflicht
odmera škode die Schadensbemessung
povračilo škode der Schadenersatz
poprava škode die Wiedergutmachung
povrnitev škode die Erstattung, der Schadenersatz, die Schadloshaltung
povzročitelj škode der Schädiger
preprečevanje škode die Schadensverhütung
prijava škode die Schadensmeldung, die Schadensanzeige, Schadenmeldung, Schadenanzeige
ugotavljanje škode die Schadenfeststellung
zmanjšanje škode die Schadensbegrenzung
biti na škodi im Nachteil sein
poročilo o nastali škodi der Schadenbericht
biti v škodo (jemandem) schaden, sich nachteilig auswirken auf, (jemandem) zum Nachteil gereichen
dolžan povrniti škodo ersatzpflichtig, zum Ersatz verpflichtet
imeti škodo geschädigt sein, figurativno den Schaden haben
v škodo zu Lasten, zum Schaden (von), figurativno zuungunsten, zu Ungunsten, zum Nachteil (von)
meni v škodo zu meinem Schaden
v javno škodo gemeinschädlich
goljufija v škodo zavarovalnice der Versicherungsbetrug
biti v škodo česa sprechen gegen
načelo povzročiteljeve odgovornosti za škodo das Verursacherprinzip
odgovornost za škodo die Schadenshaftung, die Haftung

špórten sporting, sport(-), sports, of sport, pertaining to sport; (obleka) casual

špórtni dan Sport Day
špórtno igrišče recreation ground, sports ground, playground
špórtni artikli pl sports gear, sports goods pl
špórtna obleka sports clothes pl
špórtni dogodek sports event, sporting event
špórtni jopič sports jacket, blazer
špórtni duh sporting spirit, sportsmanlike (ali sporting) attitude
špórtni letalec sports pilot
špórtna letalska šola flying school
špórtno letališče club aerodrome
špórtno letalo sports plane, (za šport in potovanja) sporting and touring plane
špórtni avto sports car, ZDA sport car, (dvosedežen) two seater, ZDA roadster
špórtni kabriolet (avto) sports convertible
špórtni klub sports club, athletic club
špórtno moštvo (sports) team
špórtni navdušenec sports enthusiast; sports fan
špórtno oblačilo, oblačila sports wear
špórtni plašč sports coat
špórtni čevlji plimsolls pl, gum shoes pl
špórtna srajca sports shirt
špórtna čepica sports cap, tweed cap
špórtna oprema, špórtni rekviziti sports kit (ali gear, equipment); sports requisites pl, ZDA sporting goods pl
trgovec s špórtno opremo sports outfitter
špórtna trgovina sports goods shop
špórtni ribič angler
špórtni znak sports badge
špórtno igrišče, špórtni stadion sports ground, athletics field, (athletics) stadium, (za deco) playground
špórtni otroški voziček folding pram, ZDA stroller
špórtna trofeja trophy
špórtni narod sports-loving nation
špórtna prireditev, špórtno tekmovanje meeting, meet, sporting event, sports tournament
špórtni učitelj trainer, coach
špórtni zdravnik sports doctor (ali physician)
špórtni as, prvak champion, ace, star
špórtna tekma match, sporting contest
špórtni časopis, špórtna revija sports magazine (ali paper, review)
špórtni tisk sporting press
špórtno poročilo, špórtna poročila, špórtne novice sports report, sports news pl
špórtni poročevalec sports reporter, sports writer; ZDA pogovorno sports hack, scribe, (radio) sports broadcaster, ZDA sportscaster
radijska špórtna oddaja sports broadcast, pogovorno sportscast
špórtna priloga (časopisa itd.) sports supplement
špórtna panoga, veja branch of sport
špórtni svét sports world, sporting world
špórtna zveza sports federation, sports association

tabella -ae, f (demin. k tabula)

1. deščica, plošča, ploščica, tablica: Plin. idr., heu quantum fati parva tabella tulit O. (deska, na kateri sta bila izpostavljena Romul in Rem), tabella liminis Cat.; pistor struit multiplices tabellas Mart. kolačne krožce, plasti peciva, rezine peciva.

2. occ.
a) pahljača: quos (sc. ventos) faciat nostrā mota tabella manu O.
b) igralna deska (deščica): parva tabella capit ternos utrimque lapillos O., ternis instructa tabella lapillis O.
c) slika, sličica: Ci. ep., O., Plin. idr., gemmas, marmor, ebur, Tyrrhena sigilla, tabellas H., Pausiaca tabella H.; poseb. zaobljubna (votivna) tablica: tabellae memores O., votiva tabella H., Iuv.; tudi samo tabella: Tib., posita est multa tabella deae O.
d) glasovnica α) na ljudski skupščini: diribitae tabellae, recitatae Ci., dum de te quinque et septuaginta tabellae diribeantur Ci.; pri glasovanju o zakonih je dobil glasovalec eno tablico z napisom U. R. = uti rogas = kakor predlagaš, drugo z napisom A. = antiquo = naj ostane po starem. β) sodnikov: de quo vos sententiam per tabellam feretis Ci., huic iudicialis tabella committetur? Ci., tabellam dimittere Sen. ph. oddati glas, glasovati; vsak sodnik je dobil tri tablice s kraticami oz. napisi: eno tablico s kratico za oprostitev A. = absolvo, drugo s kratico za obsodbo C. = condemno, tretjo s kratico za razveljavitev razsodbe N. L. = non liquet = stvar ni jasna: ternas tabellas dare ad iudicandum iis, qui … Ci., discit placere sibi ternas tabellas dari ad iudicandum C.
e) pisalna tablica (deščica): tabellis pro chartis utebantur antiqui Fest., vix sumptae Musa tabellae imponit manus O., testimonium per tabellam dare T. pis(me)no pričati, Libyn puerum tenentem tabellam Plin., litteras tabellae quam optime insculpere Q., de tabellā legit Ap., in tabellis quos consignavi hic heri latrones Pl. Take tablice so bile lesene (abiegnae) in prevlečene z voskom (ceratae). Za pisma in listine so uporabljali več tablic, ki so jih povezali z nitmi in zapečatili; zato v meton. pomenu (3. a) in b)) vedno v pl.

3. meton.
a) pismo, starejše list, zapis(ek), spis: elapsae cecidere tabellae O., tabellas proferri iussimus Ci., hodie allatae sunt tabellae Pl., ex tabellis iam faxo scies Pl., ut tabellas consignemus Pl., video mitti recipique tabellas O., recitatae sunt tabellae O., tabellae laureatae L. poročilo o zmagi.
b) listina, dokument, akt, spis = pogodba, oporoka, menica ipd.: obsignatis agis mecum tabellis Ci. zapisnik o tem, kar sem rekel, signatae tabellae publicae L. zapečatene javne listine, tabellae quaestionis Ci. zapisnik o preiskavi, falsas signare tabellas (oporoko) Iuv., tabellas dotis (ženitno pogodbo) consignare Suet., tabella emptionis Sen. rh. kupni list, kupna pogodba, quadringentorum reddis mihi tabellas Mart. menico, obveznico.

tédenski weekly

tédenski časopis weekly paper, weekly, pl -ies
tédenska mezda, plača weekly wage
tédensko poročilo, tédenski pregled weekly report
tédenski program gledališče weekly programme
tédenska revija weekly magazine (ali review)
tédenski sejem weekly market
tédenski zaslužek weekly earnings pl

tédenski semanal

tedensko delo (poročilo, bilanca, izdaja) trabajo m (informe m, balance m, edición f) semanal
tedenska mezda salario m semanal; semana f
tedenska revija revista f semanal
tedenski časopis semanario m, periódico m semanal
tedenska vozovnica billete m (ali abono m) semanal (a tarifa reducida)
tedenski pregled resumen m semanal, (filmski) actualidades f pl; noticiario m; TV crónica f de la semana

tekm|a¹ [é] ženski spol (-e …) šport das Spiel, das Wettspiel, das Match; (finalna Endspiel, izločitvena Ausscheidungsspiel, kondicijska Aufbauspiel, kvalifikacijska Qualifikationsspiel, mednarodna Länderspiel, nogometna Fußballspiel, odločilna Entscheidungsspiel, otvoritvena Eröffnungsspiel, prva Hinspiel, povratna Rückspiel, prijateljska Freundschaftsspiel, prvenstvena Meisterschaftsspiel, na domačem igrišču Heimspiel, na gostovanju/v gosteh Auswärtsspiel); (boj) der Kampf (ekshibicijska Schaukampf, posameznikov Einzelkampf); (dirka) das Rennen
veslaška tekma das Wettrudern, das Bootsrennen
… tekme Spiel-
(konec das Spielende, minuta die Spielminute, potek der Spielverlauf, prekinitev die Spielunterbrechung, vodstvo Spielleitung)
prve tekme (prvi del tekmovanja) die Hinrunde
povratne tekme die Rückrunde
žvižg za konec tekme der [Schlußpfiff] Schlusspfiff
poročilo o tekmi der Spielbericht
odigrati tekmo ein Spiel liefern

tiskóven (-vna -o) adj. di, della stampa; per la stampa; stampa:
tiskovna agencija agenzia di stampa
tiskovna konferenca conferenza stampa
tiskovni predstavnik portavoce
tiskovna forma forma tipografica
tiskovna napaka errore di stampa
tiskovna plošča lastra tipografica
tiskovna pola foglio di stampa
tiskovni material materiale di stampa
tiskovni papir carta da stampa
tiskovni valj cilindro per la stampa
tiskovni znak segno tipografico
tiskovno poročilo comunicato stampa
tiskovno središče ufficio stampa

trepidus 3 (iz *trepo-dos, indoev. baza *trep- capljati, cep(e)tati, taptati, stopati; prim. skr. tr̥práḥ, tr̥pálaḥ nagel, vihrav, nestanoviten, gr. τραπέω drozgam (mečkam, meljem) grozdje, lat. tremō, sl. trepetati, trepati)

1. nemiren, zbegan, vznemirjen, vzburjen, razburjen, zmeden, bloden, plašen, boječ se, plah, tudi nagel, hiter, vihrav, neurejen, divji ipd.: o stvareh: Lucr., Sen. tr. idr., ferrum in trepidā (razburkan, valovit, valoveč, kipeč) submersum sibilat undā O.; enalaga: unda trepidi aheni V. voda v kipečem kotlu, fuga L. brez reda, neurejen, divji, certamen H., cursus V., pes, os, vultus O., oculi Sen. ph.; o živih bitjih: civitas L., curia maesta ac trepida L. zbegana, ki si ne zna pomagati, Dido V., apes V.; z abl. causae: omnes motu trepidi S., formidine trepidus V.; pesn. z obj. v gen. (zaradi česa): Sil., Stat. idr., trepidus admirationis T., rerum suarum L., illae intus trepidae rerum per cerea castra discurrunt V. boječ se za svoje … , religionis Ap., trepide concursans Ph., trepide castra relinquere L., trepide anxieque certare Suet.

2. enalaga vznemirljiv, poln vznemirjenja, vznemirjajoč, nemiren, begajoč, nevaren, nevšečen, neugoden: litterae Cu., nuntius Iust. nesrečno poročilo, poročilo o nesreči, senatus in trepidis rebus dictatorem dici iubet L. v burnih (nemirnih) časih, Tullus in trepidā re XII vovit Salios L., res trepidae S. povsod (ena sama) zmeda, metus O., vita T. v nevarnosti se nahajajoče, ogroženo.

trgovínski de comercio, comercial

trgovinska agentura (ataše, kriza, omejitev, politika, vojna, poročilo) agencia f (agregado m, crisis f restricción f, política f, guerra f, informe m) comercial
trgovinski sporazum (promet) acuerdo m (tráfico m ali intercambio m) comercial
trgovinska pogajanja (zveze) negociaciones f pl (relaciones f pl) comerciales
trgovinska bilanca (svoboda) balanza f (libertad f) de comercio
trgovinska pogodba trarado m comercial (ali de comercio)
trgovinsko pravo derecho m mercantil
trgovinska zbornica Cámara f de Comercio
Splošni carinski in trgovinski sporazum (krajšava: GATT) Acuerdo m General sobre las Tarifas Arancelarias y el Comercio

trgóvski commercial; mercantile, merchant; trade; business-like

trgóvski adresar trades directory
trgóvski artikel article of commerce, commodity
trgóvska akademija school of commerce, business school
trgóvska aviacija commercial aviation
trgóvska banka commercial bank, merchant bank, ZDA investment banking house
trgóvsko blago, roba merchandise, ware(s pl), goods pl, articles pl of commerce
trgóvska borza (goods) exchange
trgóvski časopis commercial gazette
trgóvski dobiček trading profit
trgóvsko dopisovanje commercial correspondence
trgóvski družabnik business (ali commercial) partner, business associate
trgóvski duh commercial spirit
trgóvska hiša (trading) firm
trgóvski izraz, têrmin commercial term
trgóvski izvedenec commercialist
trgóvska kakovost commercial quality (ali grade)
trgóvski krogi commercial circles pl
trgóvsko knjigovodstvo commercial bookkeeping
trgóvski kredit business loan
trgóvska ladja merchantman, trader, cargo steamer, trading vessel
trgóvski list trade journal
trgóvska luka commercial port
trgóvska marža trade margin
trgóvska menica commercial bill
trgóvsko mesto commercial (ali trading) town
trgóvska mornarica merchant marine, merchant (ali mercantile) fleet
trgóvski mešetar broker
trgóvski običaj usage
trgóvsko podjetje commercial enterprise
trgóvski pomočnik shop assistant
trgóvsko pristanišče commercial (ali trading) seaport
trgóvska pot trade route
trgóvski proizvod commercial product
trgóvsko poročilo trade report
trgóvsko pismo commercial letter
trgóvski potnik sales representative, pogovorno rep, commercial traveller, ZDA drummer, travelling salesman
trgóvsko poslovanje trading, trading business
trgóvski posrednik, agent commercial (ali mercantile) agent, factor
trgóvska pogodba commercial treaty
trgóvska panoga, veja branch (of trade)
trgóvski register commercial register, register of companies, ZDA official register of trading associations
vpisati v trgóvski register to enter in the commercial register, to register, ZDA to incorporate
trgóvski sejem trade fair
trgóvsko središče commercial centre (ZDA center)
trgóvski stan trading class
trgóvsko sodišče commercial court
trgóvski stalež (pogovorno) trading community
trgóvsko skladišče warehouse
trgóvski sodnik commercial judge
trgóvska šola school of commerce, ZDA business school
trgóvska toleranca commercial limit
trgóvska vrednost commercial value
trgóvski vajenec apprentice
trgóvska zadruga cooperative society
trgóvska znamka trademark
trgóvski zakon commercial law, mercantile law
trgóvski zakonik, kodeks commercial code
trgóvske zveze commercial relations pl, business contacts pl
trgóvski zastopnik commercial (ali mercantile) agent

trgóvski comercial; de comercio

trgovska banka (podjetje, marža, mesto, vrednost, monopol, središče, kredit, poročilo) banco m (empresa f, margen m, ciudad f, valor m, monopolio m, centro m, crédito m, información f) comercial
trgovska korespondenca (označba) correspondencia f (denominación f) comercial
trgovski list periódico m de información comercial
trgovska ladja (plovba) barco m (navegación f) mercantil
trgovski potnik viajante m (de comercio), comisionista m
trgovska mornarica marina f mercante
trgovski stan los comerciantes, el comercio
trgovska (visoka) šola escuela f (superior) de comercio
trgovska znamka (marka) marca f comercial, marca f de fábrica
trgovski zastopnik representante m, agente m (comercial), comisionista m
trgovsko zastopstvo representación f comercial, agencia f comercial

tŕžen market (-); (of the) market

tŕžna cena market price
tŕžne cene pl ruling prices pl
tŕžni dan market day
tŕžni nadzornik market inspector
tŕžno poročilo market report
tŕžna pristojbina market dues (ali charges), stall money, stallage
tŕžna hala market hall, covered market, indoor market
tŕžni red market regulations pl
tŕžna stojnica booth, stall

tŕžen du (ali de) marché

tržna cena prix courant (ali coté), cours moški spol du marché
tržni dan jour moški spol de marché
tržna hala marché moški spol couvert, halle ženski spol
tržno poročilo bulletin moški spol du marché, cours moški spol du marché, cote ženski spol
tržna raziskava étude ženski spol (ali prospection ženski spol) du marché
tržna vrednost valeur ženski spol du marché, valeur négociable (ali marchande), prix courant

tŕžen del mercado

tržna hala mercado m cubierto
tržna cena precio m corriente (ali de mercado)
tržni dan día m de mercado
tržna raziskava estudio m del mercado
tržno poročilo boletín m de mercados, informe m del mercado
tržna lopa, stojnica puesto m del mercado
tržni promet movimiento m del mercado
tržni red reglamentación f de mercados
tržni prostor plaza f del mercado
tržna vrednost valor m en el mercado

tržn|i (-a, -o) marktwirtschaftlich; [marktbewußt] marktbewusst; Markt- (dan der Markttag, delež der Marktanteil, dogovor die Marktabsprache, monopol das Marktmonopol, proizvod agronomija in vrtnarstvo die Marktfrucht, red die Marktordnung, analiza die Marktforschung, die Marktbeobachtung, cena der Marktpreis, dejavnost die Markttätigkeit, politika die Marktpolitik, pravica das Marktrecht, prednost der Marktvorsprung, pristojbina die Marktgebühr, zakonitost die Marktgesetzlichkeit, poročilo der Marktbericht)
tržno usmerjen/orientiran marktorientiert, [marktbewußt] marktbewusst

twist² [twist] prehodni glagol
obračati, vrteti, sukati; plesti (vrv, konopec); sukati (sukanec), zapredati (svilo); (v)plesti, izplesti (v venec); povezati (into v)
ožemati (perilo)
figurativno zaplesti; ovi(ja)ti (round okoli)
zviti (gleženj); skremžiti (obraz), spačiti, popačiti, izkriviti (tudi figurativno)
figurativno mučiti, zbegati, zmesti; spremeniti
neprehodni glagol
obračati se vrteti se (žoga), sukati se; viti se, vijugati se (reka); skremžiti se, spačiti se (obraz); zaplesti se; zviti se; prebiti se, preriniti se (through skozi)
figurativno izmotavati se, izmikati se, biti neiskren

to twist an account izkriviti, popačiti poročilo
he twisted his face nakremžil je obraz
to twist one's ankle zviti si gleženj
to twist s.o. round one's (little) finger figurativno oviti koga okoli mezinca, imeti koga na vrvici
to twist one's words izkriviti, obračati besede
don't twist like that ne izmikaj se tako
to twist one's way (to twist) through the crowd zriniti se skozi množico
to twist o.s. into priplaziti se v, prikrasti se v
to twist off izviti; iztrgati
to twist up (spiralasto) zvi(ja)ti, motati, sukati, plesti; zviti se (v spiralo)

ubogati glagol
1. (o izpolnjevanju zahtev) ▸ engedelmeskedik, szót fogadTvoj starejši brat sem in ubogala me boš. ▸ A fivéred vagyok, és szót fogsz fogadni.
Zakaj so vojaki kljub vsem naporom še vedno ubogali svojega poveljnika? ▸ A katonák minden erőfeszítés ellenére miért engedelmeskedtek még mindig a parancsnokuknak?
Naprava je do popolnosti ubogala njene glasovne ukaze. ▸ A készülék teljes egészében engedelmeskedett a szóbeli utasításainak.

2. (o ustreznem odzivanju česa) ▸ engedelmeskedik
Če bi jo noge še ubogale tako kot včasih, bi odšla k polnočnicam. ▸ Ha a lábai még mindig úgy engedelmeskedtek volna, mint valaha, eljárt volna az éjféli misékre.
Ampak glava me zaradi žganja ne uboga. ▸ De a fejem a pálinka miatt nem engedelmeskedik.
Pritisnil je na zavoro, od tedaj naprej pa ga volan mercedesa ni več ubogal. ▸ Rálépett a fékre, de attól fogva a Mercedes kormánya nem engedelmeskedett neki.

3. (upoštevati pri svojem ravnanju) ▸ hallgat, követ Ubogala je nasvet, se oglasila in napisala podrobno poročilo o dogodku. ▸ Hallgatott a tanácsra, jelentkezett és részletes jelentést írt az eseményről.
Poslušajte svojo intuicijo in jo ubogajte. ▸ Hallgasson az intuíciójára és kövesse azt.
Prijateljice so silile domov, jaz pa nisem ubogala svojega srca, in ostala. ▸ A barátnőim unszoltak, hogy menjünk haza, én pedig nem hallgattam a szívemre, és maradtam.

unconnected [ʌnkənéktid] pridevnik
nespojen, brez zveze, nepovezan, brezzvezen; nedosleden

an unconnected report brezzvezno, medlo poročilo

uráden official; office(-); figurativno stiff, formal

urádna dolžnost official duty
urádni list official gazette
urádna molčečnost official secrecy
urádna odgovornost official responsibility
urádni pečat official seal
urádno poročilo official account (ali report)
urádna prisega official oath
urádna tajnost official secret
urádne ure office hours pl
urádno prislov officially, ex officio

variō -āre -āvī -ātum (varius)

I. trans.

1. pisano, raznoliko (po)barvati, drugače (o)barvati, (po)pestriti, starejše škropljati, (u)prižati, (po)šarati: Pl., Pr., Lucr., Lucan., Plin., Mart., Val. Fl. idr., variabant tempora cani (sc. crines) O., caeruleis variari corpora guttis O., vestis … variata figuris Cat. = vezena; pesn.: ille (sc. sol) ubi nascentem maculis variaverit ortum V. ko skazi mlado svetlobo z marogami; pren.: orationem quasi variare sententiarum in siquibus Ci. = govoru dati (dajati) raznolikost, narediti (delati) govor raznolik; refl. in med. dobi(va)ti barvo, (o)barvati se, lisiti se, starejše žanžavéti: variante se uva Plin., simulatque uva variari coeperit Col.; occ. krotovičiti koga, udrihati po kom, povzročiti komu z udarjanjem (tolčenjem, bitjem, udrihanjem) po njem modre, rjave maroge (podplutbe): putrida pectora palmis Cat., variari virgis et laris Pl.

2. metaf.
a) (po)raznoteriti, narediti (delati) kaj raznoliko (raznotero), izmenjaje vrstiti, izmenoma razvrstiti (razvrščati), spremeniti (spreminjati), (izmenoma ali na izmeno) predrugačiti (predrugačevati), preobraziti (preobražati, preobraževati), pretvoriti (pretvarjati), zamenjati (zamenjevati, zamenjavati) kaj s čim, premeniti (premenjati, premenjevati, premenjavati), izmenjati (izmeniti, izmenjevati, izmenjavati): vocem Ci., faciem, figuram O., capillos positu O. spletati v različne lege (oblike, frizure), est formas variatus (med.) in omnes O., intemperie variante calores frigoraque L. je prinašala zdaj vročino, zdaj mraz, variante fortunā eventum L. izmenjaje spreminjajoč uspeh, cum timor atque ira in vicem sententias variassent L. ko so iz strahu in jeze glasovali eni tako, drugi drugače, variatis hominum sententiis Ci. pri navzkrižnih mislih, ob nasprotujočih si (deljenih) mnenjih, res variabant et fortunam et animos L. dogodki so spreminljali srečo in voljo (razpoloženje), discurrunt variantque vices V. straža zamenja stražo, variare laborem otio, otium labore Plin. Iun.; impers.: variatum deinde proeliis Vell. v bojih, ki so sledili, je bila sreča mila zdaj tem, zdaj onim, cum sententiis variaretur L. ko so bila mnenja različna; litota: nec variatum est L. in glasovi niso bili razdeljeni, in sklenili so soglasno; adj. pt. pf. variātus raznolika, niansirana, z različnimi odtenki: lyra concentu variatior Ap.
b) (o poročilih) različno, drugače, nasprotno sporočiti (s)poročati: quae de Marcelli morte variant auctores L., variata memoria (različno poročilo) actae rei L., variare responsum Iust. različno odgovoriti, različno odločiti; impers.: nisi de familiae condicione variatum esset Suet. —

II. intr.

1. biti raznobarven, biti raznoliko obarvan, biti pisan: multo minus ipsa universitas tergaris maculis variet Col. (o sadju, poseb. grozdju) barvo dobivati, lisiti se (starejše žanžavéti), temneti ipd.: cum primum bacae variare coeperint Col., prima mihi variat uva Pr.

2. biti raznoter, biti mnogoter, biti mnogovrsten, biti različen, biti raznoličen, biti raznolik, biti neenak, menjati (menjavati) se, spremeniti (spreminjati) se, omahovati (naspr. constare, aequalem esse, unum esse ipd.): Cels., Plin. idr., seminibus constant variantque figurā Lucr., variantes formae Lucr., variant aquilonibus undae Pr., mei variant timores O., quoniam variant animi, variamus et artes O., dissidet et variat sententia O., si (sc. lex) nec causis nec personis variet L. če ne dela razlike niti za … , če ni tolmačen v korist enkrat, … drugič … , manus Oenidae variat O. ima različen uspeh, variante victoriā, diu variante fortunā Iust., fremitus variantis multitudinis partim assentientium, partim indignantium L. razcepljene (razdvojene) množice, vidit … volgi variare labantia corda V., ita fama variat L. tako različna so poročila; impers.: ibi si variaret L. ko bi tam ne bilo soglasja, ko bi se tam glasovi delili, ko bi ne bilo enotnega mnenja.