Franja

slump [slʌmp]

1. samostalnik
ekonomija nagel padec cen ali povpraševanja; gospodarska kriza
figurativno padec ugleda (in a person kake osebe)
geologija polzenje, udor

a slump in sales kriza v prodaji

2. neprehodni glagol
ekonomija nenadoma pasti (o cenah); propasti, nobenega uspeha ne imeti, popolnoma odpovedati; udreti se (na ledu); zrušiti se (o osebi)
geologija polzeti

smash² [smæš] prehodni glagol & neprehodni glagol
treščiti, razbiti (se) (o vozilu), raztreščiti (se), zdrobiti (se), streti (se), zmečkati (se)
vojska uničiti, potolči, popolnoma poraziti
šport ostro suniti (žogo)
ekonomija pripeljati koga do stečaja, priti pod stečaj, bankrotirati, priti na boben; zaleteti se (into v)
trčiti (z); biti uničen
sleng spraviti (ponarejen denar) v promet

to smash a chair razbiti stol
to smash a stone through the window treščiti kamen skozi okno
to smash a theory podreti teorijo
a smashing victory uničujoča zmaga
to smash into each other treščiti, trčiti skupaj, eden v drugega
to smash in zaloputniti (vrata)

sobreseguro popolnoma zanesljivo

sobreseguro m pozavarovanje

souse [sáus]

1. samostalnik
razsol, slanica, salamura; meso iz razsola, nasoljeno meso (zlasti svinjska glava, ušesa in noge); žolca; namočitev, pljuskanje z vodo
sleng pijanec

to get a souse premočiti se
to give s.o. a souse potopiti koga

2. prehodni glagol
dati v sol, v salamuro, nasoliti; vreči v vodo; (na)močiti, namakati, zapljusniti (kaj) z vodo
sleng piti (vino)
neprehodni glagol
štrbunkniti v vodo, popolnoma se premočiti
ameriško, sleng napiti se (vina)

a soused herring mariniran slanik
soused sleng pijan, "nadelan"

3. prislov
štrbunk!; nenadoma

sozzled [sɔzld] pridevnik
britanska angleščina, sleng popolnoma pijan, pijan ko mavra

span-new [spǽnnju:] pridevnik
popolnoma (čisto) nov

squeezer [skwí:zə] samostalnik
stiskalec, izžemalec; stiskalnica, preša
množina igralne karte, katerih vrednost je ponovljena v zgornjem desnem kotu, tako da se lahko držé popolnoma stisnjeno

lemon squeezer naprava za izžemanje limon

stirpitus, adv. (stirps)

1. z deblom in korenino vred, skupaj z deblom in korenino: stirpitus arborem transferre Ulp. (Dig.), barbam forcipibus evellere Sid.

2. metaf. s korenino vred = popolnoma, docela, povsem: hunc errorem quasi radicem malorum omnium stirpitus extrahere Ci.

stock-blind [stɔ́kblaind] pridevnik
popolnoma slep

stock-still [stɔ́kstil] pridevnik
popolnoma miren, kot ukopan; nepremičen kot kip

stone-blind [stóunblaind] pridevnik
popolnoma slep

stone-dead [stóunded] pridevnik
popolnoma mrtev

stone-deaf [stóundef] pridevnik
popolnoma gluh, gluh kot kamen

stone-still [stóunstil] pridevnik
čisto tih, molčeč kot kamen; negiben, popolnoma miren

stubòkom prid. popolnoma čisto: stubokom iskorijeniti

subìčina m vol, ki ni popolnoma kastriran: znaš kako njega tamo zovu - subičina

subtransparent [sʌbtrænspɛ́ərənt] pridevnik
ne popolnoma (skoraj) prozoren

super-effluō -ere (super in effluere) prelivati se, razlivati se; od tod metaf.

1. biti (pre)obilen, biti v (pre)izobilju, (pre)obiljavati, (pre)obiljevati: Ambr., Paul. Nol., mensura supereffluens Vulg. več kot polna mera, prepolna mera.

2. biti popolnoma vzvišen nad čim, biti popolnoma povzdignjen nad kaj, biti popolnoma nad čim: legi supereffluit doctrina Christi Ambr.

surdus 3, adv. -ē (morda sor. s sussurus)

I. gluh, brez sluha, kot subst. m glušec, gluhec, gluhi, gluh človek: Pl., Ter., Ci. idr., aures Tib., centurio aure surdiori imperari sibi credidit Lamp.; superl. surdissimus 3 popolnoma (čisto) gluh, gluh kakor klada (kamen, zemlja): Aug., M.; preg.: surdo narrare fabulam Ter., narrare asello fabellam surdo H. (gr.: ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει), cantare surdo Pr., canere surdis V., quae (sc. praecepta) vereor ne vana surdis auribus cecinerim L., haud surdis auribus dicta L., suadere surdis, quid sit opus facto Lucr. —

II. metaf.

1. act.
a) α) gluh za kaj = ne hoteč slišati, neobčutljiv, brezčuten: surdus sum Pl., surdas iam aurīs reddideras mihi Ter., non surdum iudicem huic muneri atque officio praesse Ci., leges rem surdam esse L., non semper Iuppiter … surdā neglegit aure preces Pr., surda Cornelia Lucan., mens O., undae O., litora Pr., tellus Plin. nedovzetna za omiko, scopulis surdior Icari H., surdior aequoribus O.; z dat.: non saxa nudis surdiora navitis H., surdi votis dei Ps.-Q. (Decl.), natura eorum est surda suadenti Sen. ph., lacrimis ianua surda tuis Mart., surdus timori Sil. brez strahu; z gen.: surdus pactorum, votorum Sil., veritatis Col.; s praep.: surdae ad omnia solacia aures L., surdae ad ea omnia aures concitatae multitudinis erant L., ad mea munera surdus O., per numquam surdos in tua vota deos O.; pesn.: surda vota Pers. za katere so bogovi gluhi. β) gluh za kaj = ne (raz)umevajoč česa: hi in illorum et illi in horum sermone surdi, omnesque item nos in iis linguis … surdi profecto sumus Ci. so gluhi … smo gluhi za govorice (jezike), ne razumemo govoric (jezikov).
b) gluh = votlodoneč, votlobobneč, zamolkel: theatrum Varr., locus Vitr., loca Sen. tr. (o podzemlju), vox Q., surdum quiddam et barbarum Q.
c) gluh = neživ, mrtev, slab, neznaten, neopazen (za čute): materia Plin., res surdae et sensu carentes Plin., color, colos, Plin. medla, temna, surdo figurarum dicrimine Plin., seu spirent cinnama surdum Pers. dišijo (le) malo. —

III. pass. ki se ne sliši = brezglasen, tih (večinoma pesn.): lyra Pr., plectra Stat., bucina, verber Iuv., surdis ictibus Plin.; od tod tisti, o komer (tisto, o čemer) se nič ne sliši = neznan, neopevan, neslaven, nesloveč: non erit officii gratia surda tui O. neopevana, genus surdumque parentum nomen, surda proelia Sil., surdum atque ignobile opus Stat., herbae Plin. nesloveče, castra in aeterno surda iacēre situ Pr.

suzerain [sú:zərein] samostalnik
zgodovina fevdalni gospod(ar); vrhovni vladar ali gospodar, glavar polodvisne ali popolnoma odvisne države