Franja

palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

I. adv.

1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —

II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.

per-lātē, adv. (per in lātē) na dolgo in široko, zelo daleč: quem enim nos ineptum vocamus, is mihi videtur ab hoc nomen habere ductum, quod non sit aptus, idque (sc. verbum „ineptus“) in sermonis nostri consuetudine perlate patet Ci. ima zelo širok pomen, ima zelo široko pomensko polje.

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

petroléjski de pétrole, à pétrole, pétrolier, pétrolifère

petrolejska industrija industrie ženski spol pétrolière
petrolejsko ležišče, polje gisement moški spol, champ moški spol pétrolifère
petrolejski tanker (ladja) (navire moški spol) pétrolier moški spol, bateau moški spol citerne
petrolejski vrelec puits moški spol de pétrole

pétrolifère [-fɛr] adjectif petrolejski

champ masculin, gisement masculin, région féminin pétrolifère petrolejsko polje, ležišče, pokrajina

pinhead [pínhed] samostalnik
glavica bucike
figurativno malenkost
sleng butec

pinhead sight zorno polje puškinega vizirja

pláti (poljem) (žito) to winnow, to fan; (valovati) to billow, (o žitu) to wave; (vodo iz čolna) to bail (out)

srce polje the heart beats

pláti puiser, écoper; ondoyer, flotter; palpiter, battre

srce polje le cœur palpite (ali bat)
plati žito vanner

plinsk|i (-a, -o) gasgefüllt, Gas- (alarm der Gasalarm, avtomat der Gasautomat, bojler die Gastherme, detektor der Gasspürer, das Gasspurgerät, generator der Gasgenerator, gorilnik der Gasbrenner, izstrelek vojska das [Gasgeschoß] Gasgeschoss, kuhalnik der Gaskocher, motor die Gaskraftmaschine, plamen die Gasflamme, plašč astronomija die Gashülle, tehnika pogon der Gasbetrieb, pretočni grelnik der Gasdurchlauferhitzer, priključek der [Gasanschluß] Gasanschluss, razvijalnik der Gasentwicklungsapparat, štedilnik der Gaskochherd, Gasherd, števec der Gaszähler, tlak der Gasdruck, ventil das Gasventil, vžigalnik das Gasfeuerzeug, analiza kemija die Gasanalyse, bomba vojska die Gasbombe, celica die Gaszelle, Gaskammer, cev der Gasschlauch, kovinska das Gasrohr, elektroda die Gaselektrode, embolija medicina die Gasembolie, granata die Gasgranate, jeklenka die Gasflasche, kromatografija die Gaschromatographie, luč das Gaslicht, die Gaslaterne, maska die Gasmaske, mešanica kemija das Gasgemenge, molekula das Gasmolekül, napeljava die Gasleitung, naprava das Gasgerät, patrona die Gaspatrone, peč der Gasofen, pečica der Gasbackofen, pipa der Gashahn, pištola die Gaspistole, razsvetljava die Gasbeleuchtung, turbina die Gasturbine, voda das Gaswasser, vojna der Gaskrieg, vrtina das Gasbohrloch, naprave množina die Gasanlage, gospodarstvo die Gaswirtschaft, polje das Gasfeld)
plinsko hlajen gasgekühlt

podrtj|e srednji spol (-a …) der Einsturz; (rušenje) der [Abriß] Abriss; šport zapreke: das Abwerfen
geografija (polje skalnih blokov) das Blockfeld

pojmov|en [ô] (-na, -no) begrifflich, begriffsmäßig, Begriffs- (logika die Begriffslogik, piramida die Begriffspyramide, zmeda die Begriffsverwirrung, aparat der Begriffsapparat, znak das Begriffszeichen, polje das Begriffsfeld)

pole... gl. tudi polije... in polje...

poliō¹ -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)

1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.

2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē

1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.

2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.

Opomba: Sinkop. impf. polībant: V.

póljce (-a) n dem. od polje campicello

poljski pridevnik
1. (o Poljski in Poljakih) ▸ lengyelV zgodbi spoznamo družino poljskega rodu, ki živi v predmestju Detroita. ▸ A történetben egy lengyel származású családdal találkozunk, akik Detroit külvárosában élnek.
Samo v Ameriki živi danes več kot deset milijonov prebivalcev poljskega rodu, prav toliko jih je še v številnih državah po vsem svetu. ▸ Ma csak Amerikában több mint tízmillió lengyel származású ember él, és ugyanennyien élnek még a világ számos országában.Povezane iztočnice: poljski zlot

2. (o jeziku) ▸ lengyel
Sama pa je v restavraciji naročila jagode, dobila pa borovnice, saj poljska beseda jagoda pomeni slovensko borovnico. ▸ Ő maga epret rendelt az étteremben, és áfonyát kapott, mivel a lengyel jagoda szó szlovénul áfonyát jelent.
Povezane iztočnice: poljski jezik

3. (o obdelovalni površini) ▸ szántóföldi, mezeiV poljskih poskusih na območju Gorenjske smo preverjali pridelke različnih sort ajde. ▸ A Gorenjska régióban végzett szántóföldi kísérletekben különböző hajdinafajták terméshozamát vizsgáltuk.Nežni zeleni travniki, poljsko cvetje in cvetoča narava so zdaj najlepše. ▸ A zöldellő rétek, a mezei virágok és a virágzó természet most a legszebb.Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili dodatne ukrepe za zaščito in varovanje zajcev in fazanov. ▸ A mezei vadak helyzete sok helyen már most is aggasztó, ezért a nyulak és a fácánok védelme és megőrzése érdekében további intézkedéseket hoztak.V poletnem času je gospodar stopil na polje, da razgleda, kako gredo poljska dela, nato pa je že ob treh zopet razrezal hlebce za malico pomočnikom. ▸ Nyáron a gazda kiment a földekre, hogy megnézze, hogyan halad a munka, majd három órakor már vágta a kenyereket a segédek uzsonnájához.

4. v fiziki (o električnem ali magnetnem polju) ▸ tér

poskúsen d'essai, d'épreuve, d'expérience, d'expérimentation, expérimental

poskusno à titre d'essai (ali d'expérience), expérimental
poskusni balon ballon moški spol sonde (ali d'essai)
poskusna doba stage moški spol, période ženski spol (ali temps) d'essai (ali d'épreuve)
poskusni kunec, zajec (figurativno) cobaye moški spol
poskusni let vol moški spol d'essai
poskusna obremenitev charge ženski spol d'essai
poskusni odtis, tisk épreuve ženski spol
poskusno polje champ moški spol d'expériences
poskusna raketa fusée ženski spol expérimentale
poskusna rastlina, žival (biologija) témoin moški spol
poskusni rezultat résultat moški spol expérimeatal
poskusni skok saut moški spol d'essai
poskusno streljanje épreuve ženski spol de tir
poskusna vožnja (avto) marche ženski spol (ali voyage moški spol) d'essai, essai moški spol sur route, course ženski spol d'essai
biti na poskusni stopnji être au stade expérimental
odtisniti poskusno stran tirer une épreuve

prekipéti (-ím) | prekipévati (-am) perf., imperf.

1. traboccare, versarsi; pog. tracimare (tudi pren.):
srce mu je prekipevalo od veselja il suo cuore traboccava di gioia

2. pren. (doseči zelo visoko stopnjo) ribollire, fremere, friggere:
v njem je prekipevala jeza fremeva, friggeva dentro, ribolliva di rabbia
prekipevati od poželenja fremere di desiderio
prekipevati od nestrpnosti friggere di impazienza
polje je prekipevalo od barv la campagna era tutto un tripudio di colori

pretóčen (-čna -o) adj. di scorrimento; di deflusso:
pretočna naprava troppopieno
teh. pretočni bojler scaldaacqua istantaneo
hidr. pretočno polje jeza scivolo di scarico
hidr. pretočna (hidro)elektrarna centrale (idroelettrica) fluviale
geogr. pretočno jezero lago aperto

prikazoválen (-lna -o) adj.
prikazovalna naprava indicatore ottico
inform. prikazovalno polje pannello, quadro visore

pšeníčen wheat(-); wheaten, made of wheat

(ki je) pšeníčne barve wheat-coloured
pšeníčni klas ear of wheat
pšeníčni kosmiči shredded wheat
pšeníčni kruh wheat bread
pšeníčna moka wheat flour
pšeníčno polje field of wheat