Franja

rimettere^*

A) v. tr. (pres. rimetto)

1. nazaj dati:
rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
rimettere insieme ponovno sestaviti
rimettere in libertà spustiti na prostost
rimettere mano ponovno začeti
rimettere in ordine ponovno spraviti v red
rimettere l'orologio naravnati uro
rimettere piede vrniti se
rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
rimettere a posto spet popraviti, urediti
rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

2. ponovno pognati, poganjati:
rimettere le radici ponovno pognati korenine

3. vrniti, vračati

4. prepustiti, prepuščati

5. oprostiti, oproščati:
rimettere il debito oprostiti dolg

6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
rimettere la pelle izgubiti življenje
rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

7. zavihati, zavihovati

8. odložiti, odlagati

9. poslati (denar, pošto):
rimettere un assegno poslati ček

10. izbruhati

B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

1. ponovno lotiti, lotevati se:
rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

2. opomoči si; okrevati:
rimettersi in carne zrediti se
rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

3. prepustiti, prepuščati odločitev

4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)

rinascere^* v. intr. (pres. rinasco)

1. spet se roditi, preroditi se

2. spet pognati (rastline); privreti na dan (voda)

3. pren. oživeti; okrepiti se; preroditi se:
sentirsi rinascere čutiti se prerojenega

rispuntare

A) v. intr. (pres. rispunto)

1. bot. ponovno pognati, poganjati

2. pren. znova se pojaviti, pojavljati (oseba)

B) v. tr. obrezati, obrezovati (drevje)

rout¹ [ráut]

1. samostalnik
hrupna množica, krdelo, tolpa
poetično četa; pretep, izgred, zmeda, gneča; divji, brezglavi beg poražene vojske, poraz
arhaično velika večerna družba ali zabava, reduta

to put to rout vojska poraziti in pognati v beg, popolnoma uničiti

2. prehodni glagol
vojska uničiti, razbiti, poraziti, pognati v divji beg

rush² [rʌš]

1. neprehodni glagol
navaliti (na), naskočiti, napasti, pognati se, vreči se, zagnati se, planiti, zakaditi se, (slepo) (z)drveti; (o vetru) besneti, šumeti; (o vodi) valiti se
figurativno leteti, hiteti
ekonomija živahno se razvijati
šport spurtati

to rush into certain death drveti v gotovo smrt
to rush into extremes pasti v skrajnost
to rush on (upon) s.o. planiti na koga
to rush at the enemy planiti na sovražnika
the blood rushed to her face kri ji je planila v obraz
to rush into an affair prenagljeno, brez premisleka se lotiti neke zadeve
to rush to the station drveti na postajo
fools rush in where angels fear to tread figurativno norci si več upajo kot junaki

2. prehodni glagol
pehati, goniti, hitro gnati (voditi, peljati, poslati, transportirati), priganjati, pritiskati (na), siliti
avtomobilizem hitro voziti, drveti z; prenagliti, prenaglo (brez premisleka) izvesti ali izvršiti (posel)
vojska navaliti na (barikade), zavzeti, osvojiti v jurišu, jurišati na
pogovorno preveč zaračunati, opehariti (out of za)
izmamiti, izvabiti, izžicati (iz koga) (for s.th. kaj)

to rush an examination ameriško z veliko lahkoto napraviti izpit
do not rush me ne priganjaj me preveč, pusti me, da pridem do sape (da premislim)
to be rushed for time pogovorno imeti zelo malo časa
to rush one's car to Maribor drveti z avtom v Maribor
to rush s.o. into danger spraviti koga v nevarnost
to rush one's fences figurativno biti nestrpen, neučakan
the guide rushed us through the Tower vodnik nas je hitro vodil (gnal) skozi Tower
to rush s.o. sleng preveč komu zaračunati
to rush s.o. to the hospital hitro koga prepeljati v bolnico
to rush an obstacle z vso hitrostjo, v skoku premagati zapreko
to rush an order (through) in a few days naglo izvršiti naročilo v nekaj dneh
to refuse to be rushed ne se pustiti siliti (k naglici)
to rush a task hiteti s poslom, naganjati k hitri izvršitvi naloge ali posla
to rush a train navaliti na vlak

scapicollarsi v. rifl. (pres. mi scapicōllo)

1. nareč. pognati se navzdol, priteči na vrat na nos

2. truditi se, gnati se (za)

send up prehodni glagol
pognati kvišku, dvigniti
ameriško, sleng vtakniti v luknjo (zapor)

send up one's name prijaviti se
to send up the prices pognati kvišku, navijati cene
to send up for trial postaviti pred sodišče

sgominare v. tr. (pres. sgōmino) premagati, poraziti, pognati v beg

shoot forth neprehodni glagol
pognati mladike

silvēscō -ere (—) (—) (silva)

1. v les iti, v les pognati (poganjati), zarasti (zaraščati) se, (o trti) pognati (poganjati) trse, „(po)viničiti se“, podivjati: ne silvescat sarmentis (sc. vitis) et in omnes partes nimia fundatur Ci., nec pati vitem silvescere Col.; pren.: paradisus silvescens plurimarum opiniorum plantariis Ambr.

2. metaf. bohotáti, bohotéti, bohotno (bujno) rasti, bohotno (bujno) se razrasti (razraščati), bohotno (bujno) se razvi(ja)ti, bohotno (bujno) (po)divjati: capilli silvescentium crinium velleribus involuti Arn.; v duševnem in nravstvenem oziru: aequivoca, in quibus ambiguitatem perplexio prope infinita silvescit Aug., ubi talia vitia silvescerent Aug., silvescere ausus sum variis … amoribus Aug.

springen (sprang, gesprungen)

1. skakati, skočiti; pognati se; Ampel: preskočiti; eine Höhe, Weite: skočiti; Ball: skakati, odbijati se; Blut, Flüssigkeit: brizgati, Funken: pršeti

2. (bersten) počiti, pokati; Knospen: odpirati se, odpreti se

3. springen lassen Geld, Bier: dati, "špendati"; einen Menschen für sich: pustiti delati

4. (abspringen) Lack, Farbe: luščiti se, odstopati der springende Punkt bistvena/ključna točka; in die Augen springen bosti v oči

sprint [sprint]

1. samostalnik
hiter tek
šport sprint race
tek na kratke proge, sprint
figurativno končni spurt; napenjanje vseh moči

2. neprehodni glagol
hitro teči na krajši razdalji
šport teči (veslati) na kratki progi, sprintati; pognati se v močnejši tek

sprinter² [sprinte] verbe intransitif sprintati, spurtati, pognati se v hitrejši tek; teči na kratke proge

stampede [stæmpí:d]

1. samostalnik
divji, brezglav beg, panika
ameriško, politika množično gibanje
ameriško, sleng preobrat mnenja
figurativno zlata mrzlica

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
v neredu, v paniki bežati, brezglavo se razbežati, povzročiti paniko ali naval, navaliti; gnati, goniti (koga), pognati v beg

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

stilō¹ -āre -āvī (—) ali (menda pravilneje) stilāscō -ere, stilāvī, (—) (stilus) (o)stebliti se, dobi(va)ti steblo, pognati (poganjati) steblo, narediti (delati) steblo: simulatque semina castaneorum stilaverint Col.

stirpescō -ere (stirps) (o)stebliti se, pognati (poganjati) steblo, narediti (delati) steblo: ex eo velli asparagum ab radice, nam si defringatur, stirpescere et intermori Plin.

subter-agō -ere (-ēgī) -actum (subter in agere) spodaj pognati (poganjati): subteractis quasi radicibus Cels.

sucker [sʌ́kə]

1. samostalnik
dojenček; odojek
ameriško, sleng, figurativno oseba, ki se da izkoriščati, naivnež, bedak, neizkušen mlad novinec, zelenec, mlečnozobec
botanika mladika, poganjek, stranski poganjek iz korenine
zoologija prisesek, sesalka
tehnično vakuum ploščica; sesalna cev
zastarelo izsiljevalec, parazit

to play s.o. for a sucker opehariti, prevarati koga

2. prehodni glagol
odstraniti poganjke, mladike (z rastline)
neprehodni glagol
pognati mladike, poganjke

super-fruticō -āre (super in fruticāre) mladike pognati (poganjati), (z)rasti čez kaj; pren: Tert.