Franja

uōvo m (f pl. -va)

1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra

2. (kokošje) jajce:
bianco, chiara d'uovo beljak
rosso d'uovo rumenjak
uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
uovo benedetto pirh
uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
uovo al tegame kulin. jajce na oko
l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
è come bere un uovo pren. nič lažjega
essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene

3. ekst.
uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
uovo di neve kulin. snežna kepa
uovo da rammendo goba za krpanje
PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi

vbádati (-am) | vbôsti (vbôdem) imperf., perf.

1. conficcare; affondare:
vbadati iglo v tkanino, v platno conficcare l'ago nel tessuto, nella tela

2. incidere:
vbosti znamenje v kožo incidere un segno nella pelle

3. redko (zbadati, zbosti) pungere

vellum² [véləm] pridevnik
pergamenten
(= vellum-bound) vezan v pergament

vellum cloth prerisovalno platno

vésti (vézem) broder

vesti na platno broder sur canevas, faire de la tapisserie

vezan¹ [é] (-a, -o) knjiga: gebunden (ročno handgebunden)
vezan v platno ganzleinen
knjiga, vezana v platno der Ganzleinenband
vezan v usnje ganzledern
knjiga, vezana v usnje der Lederband, Ganzlederband
knjiga, vezana v polplatno der Halbleinenband
knjiga, vezana v polusnje der Halblederband

vézan bound; tied; (obvezan) obliged, engaged, bound, medicina dressed

vézana knjiga bound book
mehko vézan limp
v karton vézana knjiga book in boards
v platno (usnje) vézan bound in cloth (in leather)
vézan sem na obljubo I am bound by my promise
z okovi vézan chained, fettered
z jermenom vézan strapped
vézan po dolžnosti in duty bound

vezánje, vezáva liaison ženski spol , jonction ženski spol , assemblage moški spol ; (snopov) (en)gerbage moški spol ; (knjigovodstvo) reliure ženski spol

vezanje v usnje reliure pleine
vezanje v polusnje demi-reliure ženski spol
vezanje v platno reliure toile (pleine)
vezanje v polusnje reliure demitoile
vezanje v karton reliure papier, cartonnage moški spol
stroj za vezanje snopov lieuse ženski spol

vezánje, vezáva ligadura f

vezanje knjig encuadernación f (v usnje, polusnje, platno, polplatno en cuero ali en piel, en media pasta, en tela, en media tela)
stroj za vezanje snopov agavilladora f

vezati¹ [é] (vežem) knjige: binden (revijo die Zeitschrift, v platno/usnje in Leinen/Leder), einbinden (v rdeče usnje in rotes Leder)

vézati lier, joindre, unir, relier, attacher; obliger, engager ; elektrika raccorder, connecter, brancher ; (telefonija) mettre en communication ; (gradbeništvo) assembler

vezati se se lier, s'engager
otrobe vezati (figurativno) dire des balivernes, déraisonner, divaguer, battre la campagne; (obleka) gêner, être trop juste; gramatikalno régir
vezan v platno (usnje) relié pleine toile (pleine peau)
trdo vezan relié en carton, cartonné

vézati (véžem) imperf.

1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

3. teh. collegare, congiungere

4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare

vezáva binding

polvezáva half-binding
mehka vezáva limp binding
vezáva v karton pasteboard binding
vezáva v platno (v usnje) binding in cloth (in leather)

vézenje, vezênje broderie ženski spol

vezenje perila broderie blanche
ročno (strojno) vezenje broderie à la main (à la machine)
vezenje na platno broderie sur canevas, tapisserie ženski spol
vezenje na svilo broderie de soie
zlato vezenje broderie d'or

vitiō -āre -āvī -ātum (vitium)

1. (po)habiti (pohabljati), (po)kvariti, (s)kaziti, pokaziti, izpriditi (izprijati), spriditi (sprijati), (o)škodovati, poškodovati: Col., Plin., Suet. idr., vitiata teredine navis O., non et … Hypanis … , qui fuerat dulcis, salibus vitiatur amaris? O., decens facies longis vitiabitur annis O., loliis oculos vitiantibus O., oculi vitiantes omnia visu O., (sc. avidae volucres) vitiant caenis corpora rapta suis O., curis vitia tum corpus amaris O., ossa vitiata Cels., stomachus morbo vitiatus Sen. ph., expulit offenso vitiatum pollice talum Mart., illa (sc. vina) integrum perdunt lino vitiata saporem H. skozi platno precejena, mala … vitiato melle cicuta H. (= cicuta, qua mel vitiatum est = mel cicutā vitiatum) s hudim (strupenim, smrtno nevarnim) trobelikovcem pomešana medica, vitiatus aper H. že trohneči (naspr. integer), vitiatae aurae O. (o)kužen zrak.

2. metaf.
a) (ženske) skruniti, oskruniti (oskrunjati), posiliti (posiljevati), onečastiti (onečaščati): virginem Ter., Ca. ap. Gell., Sen. rh., Q., Gell.; subst. vitiātae -ārum, f oskrunjenke, posiljenke, onečaščenke: vitiatarum electiones T. izbira oskrunjenk (tj. zakon z zapeljivcem oz. posiljevalcem ali njegova smrt; prim.: stupratae datur optio eligendi mortem raptoris aut nuptias Ps.-Q. (Decl.)); pesn. meton.: vitiati pondera ventris O.
b) ponarediti (ponarejati), potvoriti (potvarjati), prirediti (prirejati), narediti (delati) kaj neveljavno: Vell., Dig. idr., comitiorum et contionum significationes interdum verae sunt, nonnumquam vitiatae et corruptae Ci., senatus consulta … , quae antea arbitrio consulum supprimebantur vitiabanturque L., falsas (podtaknjeno) esse (sc. litteras) et a scriba vitiatas L., vitiatam memoriam (zgodovina) funebribus laudibus reor L., pecunias vitiare Eutr. protipravno voliti (zapustiti v oporoki).
c) occ. (kot t.t. avgurskega jezika) zaradi neugodnih znamenj kaj razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) za neprimerno ali napačno izbrano in s tem preprečiti: vitiare dies (za popis rimskega državljanstva (census) določene dni) Ci. ep., auspicia Messala ap. Gell. preprečiti ptičegledje (ki so ga prirejali višji oblastniki pred volilnimi zbori (comitia) rimskega ljudstva).

voščén waxy, wax, waxed, waxen

voščéna lutka wax doll
voščéna matrica stencil
voščén model wax pattern
muzej voščénih lutk waxworks pl
voščén odtis wax impression
voščén papir wax paper, (za prerisavanje) waxed tracing paper
voščéno platno oilcloth
voščéna prevleka wax(y) coating
voščéna sveča (wax) candle; taper
voščéna vžigalica wax match, vesta

voščén de (ali en) cire, ciré

voščena figura figurine ženski spol (ali figure ženski spol) de cire
(v muzeju) voščene figure personnages moški spol množine en cire
voščena lutka (punčka) poupée ženski spol de cire
voščeni papir papier ciré
voščeno platno toile cirée
voščena sveča bougie ženski spol, (cerkvena) cierge moški spol
voščena vžigalica allumette-bougie ženski spol
voščeno rumen jaune comme cire, cireux

voščén de cera; céreo

voščena figura figura f de cera
voščen odtisk molde m en cera
muzej voščenih figur museo m de figuras de cera
voščena bakla antorcha f (de cera)
voščena lutka (punčka) mñeca f de cera
voščen model modelo m de cera
voščen obliž, mazilo cerato m
voščen papir papel m encerado
voščena maska máscara f (ali careta f ali mascarilla f) de cera
voščeno platno tela f encerada, hule m
voščena matríca papel m clisé para máquina de escribir, angl stencil m
voščeno rumen amarillo céreo
voščena sveča vela f (de cera), (cerkvena) cirio m
voščena vžigalica cerilla f

wadding [wɔ́diŋ] samostalnik
mehek material za vatiranje (obleke), za tapeciranje, za oblazinjenje (pohištva); vata; podloga iz vate, vatelin

wadding linen platno za vatiranje, škrobljeno platno

zamotáti embalar; empaquetar ; (v bale) enfardar ; fig embrollar, complicar; enmarañar

zamotati v platno embalar en tela

zatém

A) adv. dopo; poi; successivamente:
namočil ga je dež in dan zatem je zbolel si bagnò sotto la pioggia e il giorno dopo era già malato
najprej je doštudiral, zatem se je zaposlil prima finì gli studi e poi trovò un lavoro

B) zatém konj.

1. (pri naštevanju) poi, inoltre:
izvažali so vino, zatem orožje, volno in platno esportavano vino e inoltre armi, lana, tela

2. zatem ko (potem ko) dopo che:
zatem ko je prijatelj odšel, je zazvonilo pri vratih dopo che l'amico se ne fu andato, suonarono alla porta