Franja

bain [bɛ̃] masculin kopel; banja; pluriel javno kopališče

bain d'air, de boue, de soleil, de vapeur, de mer, de rivière, turc, de pieds zračna, blatna, sončna, parna, morska, rečna, turška, nožna kopel
bain à douche prha
bains municipaux, publics občinsko, javno kopališče
bains-douches masculin pluriel javno kopališče s prhami
petit bain, grand bain del kopalnega bazena za otroke, za odrasle (za plavače)
cabine féminin de bain kopalna kabina
costume masculin, maillot masculin de bain kopalni kostim, triko
caleçon masculin, slip masculin de bain kopalne hlačke
établissement masculin de bain kopališče
serviette féminin, peignoir masculin de bain brisača, plašč za kopanje
salle féminin de bain kopalnica
aller aux bains de mer iti na kopanje v morju
envoyer quelqu'un au bain (figuré) komu hrbet pokazati, odkloniti, zavrniti ga
être, tremper dans le bain (populaire) biti zapleten v neko zadevo
prendre un bain chaud, tiéde, froid kopati se v topli, mlačni, hladni vodi
remplir, vider le bain napolniti, izprazniti banjo

balonar samostalnik
1. (pilot balona) ▸ hőlégballonos, pilótaGrega je tudi prvi slovenski balonar, ki je opravil prelet celotne Slovenije. ▸ Grega egyben az első szlovén hőlégballonos, aki átrepülte egész Szlovéniát.

2. (plašč) ▸ ballonkabát
Videl je žensko v balonarju, za hip se je ustavila in pred njim zaprla velik bel dežnik. ▸ Egy ballonkabátos nőt látott, aki egy pillanatra megállt és összecsukta előtte a nagy fehér esernyőt.

bízam (-a) m; adj. inv.

1. obl. (krzno) (pelliccia di) topo muschiato;
bizam plašč pelliccia di topo muschiato

2. (mošus) muschio

bure [bür] féminin

étoffe féminin de bure, manteau masculin de bure grobo, rjavo volneno blago (raševina), plašč iz tega blaga; minéralogie, mines slep jašek

cadere^* v. intr. (pres. cado)

1. pasti, padati (tudi pren.):
d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
cadere in piedi pasti na noge
i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
far cadere le braccia pren. spravljati v obup
la fortezza è caduta trdnjava je padla

2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
cadere in disgrazia pasti v nemilost
cadere in dimenticanza pasti v pozabo
cadere in prigionia pasti v ujetništvo
cadere in trappola pasti v past
cadere in prescrizione pravo zastareti
cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
cadere in errore zmotiti se
cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
cadere ammalato zboleti
cadere in miseria obubožati
cadere in rovina propasti, propadati
cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
cadere agli esami pasti na izpitu
cadere in battaglia pasti v boju
cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

3. pren. zaiti, poleči se:
al cadere del giorno ob sončnem zatonu
il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
cadere in mente priti na misel
lasciar cadere una parola navreči besedo
oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan

caldo

A) agg.

1. topel, vroč:
clima caldo vroče podnebje
stagione calda topli letni čas
animali a sangue caldo pog. toplokrvne živali

2. pren. vroč, strasten, ognjevit; prisrčen:
ha un temperamento caldo je strastne nravi
essere una testa calda pren. biti zaletav
avere il sangue caldo biti vročekrven, razburljiv
a sangue caldo pren. razburjeno, razvneto
ci accolsero con calda simpatia prisrčno so nas sprejeli
pigliarsela calda biti zaskrbljen, vznemiriti se, razvneti se
dare una calda e una fredda sporočiti najprej dobro, potem pa slabo novico

3. topel; pren. svež, najnovejši:
pane caldo topel kruh
notizie calde najnovejše vesti

4. ekst. topel (barva, glas):
un giallo caldo toplo rumenilo
una voce calda topel glas

5. pren. vroč:
zona calda vroče področje; ekst.
telefono caldo rdeči telefon

B) m

1. toplota, vročina:
il tuo cappotto tiene molto caldo tvoj plašč je zelo topel
oggi è, fa caldo danes je toplo
lavorare a caldo vroče obdelovati
tenere in caldo un piatto držati jed na toplem
tenere qcn. in caldo pren. z nekom obzirno ravnati, ne ugoditi komu takoj
tenere qcs. in caldo pren. dati zadevo začasno na stran
ho caldo vroče mi je
non vedo ora che arrivi il caldo komaj čakam, da pride poletje
prendi qualcosa di caldo dopo il viaggio po potovanju použij kaj toplega

2. pren. vroča želja, zanos, žar:
nel caldo del discorso v zanosu debate
non mi fa né caldo né freddo mi je prav vseeno
essere in caldo pren. goniti se (živali)

3.
a caldo pren. neposredno (po):
chiedere un'impressione a caldo vprašati za vtis neposredno po dogodku

cammēllo

A) m

1. zool. kamela, velblod (Camelus)

2. tekstil kamelovina, tkanina iz kamelje dlake

B) agg. invar. lešnikasto rjav:
un cappotto cammello lešnikasto rjav plašč

capitale

A) agg.

1. smrten, kapitalen:
pena capitale smrtna kazen
peccato capitale relig. smrtni greh

2. ekst. neizprosen:
odio capitale neizprosno sovraštvo

3.
scrittura capitale pisava z velikimi črkami

4.
bene capitale ekon. kapitalna dobrina

B) f glavno mesto, prestolnica (tudi ekst.):
Torino è la capitale dell'automobile Torino je prestolnica avtomobilske industrije

C) m

1. ekon. kapital, glavnica:
capitale fisso osnovni kapital
capitale circolante obratni kapital
capitale iniziale začetni kapital
far capitale di qcs. pren. kaj upoštevati

2. kapital, denarna vrednost, bogastvo, premoženje:
la pelliccia vale un capitale krznen plašč je vreden celo premoženje
accumulare un capitale obogateti
avere un capitale di cognizioni pren. biti zelo učen, moder

3. kapital; kapitalisti:
lotta tra capitale e lavoro boj med kapitalom in delavstvom

4. pren. šalj.:
bel capitale! malopridnež!, falot!

carbaseus 3 (carbasus) muslinast, iz tankega platna: Tib., Stat., tabernacula carbaseis velis intenta Ci., chlamydem sinusque carbaseos V. lepo nabran muslinast plašč.

casaca ženski spol (široka) suknja; suknjič, jopič; halja; ženitev, možitev

volver la casaca presedlati, spremeniti mišljenje, obrniti plašč po vetru

casacca f

1. široka suknja, kazak:
voltar casacca pren. obrniti plašč po vetru

2. šport majica (z barvami kluba)

3. ženski jopič (s tričetrtinskimi rokavi)

chiodato agg.
bastone chiodato palica s kovinsko konico
scarpe chiodate okovani čevlji
copertone chiodato avto zimski plašč z bodicami

consistorial

capa consistorial škofovski plašč
casa consistorial, casas consistoriales rotovž

cubierta ženski spol odeja; ogrinjalo; prevleka (posteljna); ovojnica, kuverta; vezava, platnica (knjige); streha, krov, paluba; pretveza

cubierta (de neumático) plašč, pnevmatika
bajo cubierta (trg) v pregibu

cultus -ūs, m (colere)

1. obdelovanje, obdelava, sajenje, gojitev; abs.: Mel., Q., frigida haec omnis duraque cultu et aspera plaga est L.; z adj.: regiones omni cultu propter vim frigoris aut caloris vacantes Ci., mons vastus ab natura et humano cultu S., loca humano cultu vacua Cu., humani cultus rara vestigia Cu., patrii cultūs V. obdelovanje polj po običajih prednikov; z objektnim gen.: Col., Sen. rh., Fl., c. agrorum L.; v pl.: cultūs agrorum Ci., Col., Lact., genus hominum suetum rapinis magis quam agri cultibus S. fr., tum patitur cultūs ager O., locorum cultūs O. obdelave; met. v pl. nasadi, zasadi, obdelana polja, njive: omnes cultus fructusque Cereris in iis locis interisse Ci.; s subjektnim gen.: nullius agricolae cultu Ci., quod est tam asperum saxetum, in quo agricolarum cultus non elaboret? Ci., insulam Gyarum immitem et sine cultu hominum esse T.

2.
a) (o živini) vzgoja, gojenje, oskrbovanje, oskrba, reja, vzrejanje: qui cultus habendo sit pecori V.; s subjektnim gen.: quae (oves) quidem neque ali … neque ullum fructum edere ex se sine cultu hominum et curatione potuissent Ci.
b) (o človeku) nega, negovanje; abs.: copia ex inopia, cultus ex illuvie tabeque L.; z objektnim gen.: vestitus cultusque corporis Ci., adhibere cultum et curationem corporis Ci., victus cultusque corporis C., eripi feminis cura cultusque sui non potest Cels.

3. okras, okrasje, nakit, lepotičje, lišp, (sijajna) oprava, obleka, noša: Val. Max., Val. Fl., Plin. iun., Suet., Iust., ornavit (Thuyn) etiam torque atque armillis aureis ceteroque regio cultu N., c. miserabilis S., forma hominis miseranda cultu V. v revni obleki, ne virilis cultus in caedem (eum) … proriperet H., c. rusticus, militaris, amoenior, mundior iusto L., c. Punicus habitusque L., munditiae et ornatus et cultus, haec feminarum insignia sunt; … hunc mundum muliebrem appellarunt maiores nostri L., incinctus Gabino cultu L., specto cultum faciemque gradumque O., protinus induitur faciem cultumque Dianae O., c. pastoralis Vell., omni cultu triumphantium uti Vell., regali cultu habituque Cu., equites deinde Babylonii suo equorumque cultu … ultimi ibant Cu., colligere cultum suum Petr. svoj popotni plašč, c. muliebris Q., cultum dicimus, quem mundum muliebrem vocant Tert.; v pl.: regales cultus H., an cultus dotales … venum dedisset T. nevestin nakit, non his instrui cultus suos T.; sg. (tudi o stvareh): triumphi Vell. sijaj, vehiculum … cultu haud sane a vilioribus vulgatisque usu abhorrens Cu., arma quoque ad pristinum refecta sunt cultum Cu. blišč, aedes neque laxitate neque cultu conspicuae Suet.; pren. lepota, ličnost govora: scribere non sine cultu et nitore Q., carere cultu ac sententiis Atticis Q., locus exquisite et poëtico cultu enituit T.

4. način življenja, ureditev življenja, življenje, (o odraščajočih) tudi telesna vzgoja: Val. Max., Suet., c. vitae Ci., cultus victusque Ci., tenuissimo cultu vivere Ci. skromno, parsimonia victūs atque cultūs N. varčnost pri hrani in drugih življenjskih potrebah, (Pausanias) cultum vestitumque mutavit N., c. domesticus N. domača udobnost, c. Gallorum C., cultu et feritate non multum a Germanis differre Hirt. (ἓν διὰ δυοῖν) v neolikanem (divjaškem) življenju, Iugurthamque … eodem cultu quo liberos suos domi habuit S. je prav tako vzgajal kakor … , filiorum multus pueritiae c. S. sijajno dvorjanstvo za sinove, ultra Aethiopiam cultu Persarum agere S. fr., c. liberalis, humilis L., c. magnae fortunae L. visokemu stanu primerno življenje, gens dura atque aspera cultu V. utrjen v krutem življenju; occ. razkošno življenje, razkošnost, razkošje, udobno življenje, udobnost, udobje: c. humanitasque provinciae C., lubido stupri, ganeae ceterique cultus non minor incesserat S., c. ac desidia imperatoris L.

5. pren.
a) vzgajanje, vzgoja, izobraževanje, izobraženost, omika; abs.: genus hominum ad honestatem natum malo cultu corruptum Ci., homines a fera agrestique vita ad hunc humanum cultum civilemque deducere Ci. do tega položaja človeške in državne omike, de natura cultuque eius paucis dicere S., quīs neque mos neque cultus erat S., aspera sano levare cultu H., quid tam dignum cultu atque labore ducamus quam … Q., cultui est hoc legisse Gell.; z objektnim gen.: doctrina rectique cultūs pectora roborant H., animorum corporumque c. L., c. ingenii, cultum liberorum procurare Gell.
b) duševna nega, negovanje = ukvarjanje, bavljenje s čim: animi Ci., studiorum liberalium Sen. ph., litterarum Sen. ph., Gell., Iust., c. et studium philosophiae Gell.
c) α) čaščenje, spoštovanje, poklanjanje: sanguine convinctis tribuitur cultus Ci. se izkazujejo časti, benevolis officium et diligens tribuitur cultus Ci., c. meus T. meni izkazane časti, de cultu sui … respondit T. o njemu izkazanih časteh, c. in regem Cu. β) češčenje kakega božanstva, bogočastje: Val. Max., Lact., c. deorum Ci. ali deûm Cu. bogočastje, primus est deorum cultus deos credere Sen. ph., c. numinum T., cultui Christiano adhaerere Amm.; v pl.: deorum cultūs religionumque sanctitates Ci., cultūs iusti ac pii Lact.; occ. izvrševanje, opravljanje čaščenja: exquisitus religionis c. ali exquisitus et novus religionis c. Val. Max., c. religionis Aug.

čédnost (-i) f

1. virtù:
pren. hinavščino zavijati v plašč čednosti ammantare di virtù l'ipocrisia

2. star. onestà

3. star. (odlika) pregio, qualità
PREGOVORI:
skromnost je lepa čednost la modestia è la madre delle virtù

débarrasser [debarase] verbe transitif pospraviti, prostor napraviti, sprazniti

débarrasser le chemin napraviti prosto pot
débarrasser quelqu'un de quelque chose osvoboditi, rešiti koga česa; odvzeti komu kaj
débarrasser quelqu'un d'un souci rešiti koga skrbi
des voleurs m'ont débarrassé de mon argent (humour) tatovi so me olajšali za denarnico
vous pouvez débarrasser lahko pospravite mizo (posodo, itd.)
se débarrasser de quelque chose znebiti se; odložiti (de quelque chose kaj), sleči se
débarrassez-vous! odložite (plašč)!
se débarrasser d'une mauvaise habitude znebiti se grde navade

dégrafer [degrafe] verbe transitif odpeti

se dégrafer odpeti se
dégrafer son manteau odpeti si plašč

déguiser [degize] verbe transitif preobleči (en v); figuré pretvarjati, prikrivati, skrivati

se déguiser preobleči se (en mendiant v berača)
déguiser sa cocarde (politique) z volkovi tuliti, obračati plašč po vetru
déguiser son écriture, sa voix popačiti svojo pisavo, svoj glas
déguiser son jeu (figuré) igrati z zakritimi kartami
déguiser son nom nadeti si napačno ime
se déguiser en courant d'air (populaire) popihati jo

dépouiller [depuje] verbe transitif iz kože dati, odreti; sleči; ogoliti; figuré, familier odvzeti, oropati; oskubsti, obrati; osvoboditi; odložiti, znebiti se (quelque chose česa); pregledati, delati izvlečke (quelque chose iz česa); (pre)šteti (glasove)

se dépouiller (o)leviti se, osvoboditi se, znebiti se (de quelque chose česa), odložiti (de quelque chose kaj); ogoliti se
dépouiller un animal, un arbre odreti žival, odvzeti skorjo drevesu
dépouiller un enfant de son manteau sleči otroku plašč
le voleur l'a dépouillé tat ga je okradel
dépouiller tout amour propre odreči se samoljubju
dépouiller un livre, un document, le courrier pregledati knjigo, listine, pošto
dépouiller un scrutin prešteti (volilne) glasove
dépouiller toute pudeur znebiti se, otresti se vsakega sramu