Franja

prīmi-potēns -entis (prīmus in potēns) prvooblastniški, prvi po moči, subst. prvi oblastnik: deus Ap.

prīmitiae -ārum, f (prīmus)

1. prvenci, prvi pridelki, prvi sadovi, prvi obrodek, prvi pridelek: Plin., primitias Cereri farra resecta dabant O., p. metallorum T.

2. pesn. metaf. začetek: armorum Stat. vojne, tori Sil. prvi užitek zakona, primitiae iuvenis miserae V. prvi poskus (v orožju), spolia et primitiae V. prvenci (prvi sadovi) zmage, primitiae vitis Col. prve kali.

prīmo-creātus 3 (prīmus in creāre) prvi ustvarjen, najprej ustvarjen, prvoustvarjen: primogenitus, non primocreatus Ambr. (o Kristusu).

prīmō-plastus 3 (hibrid. iz prīmus in gr. πλαστός) prvi (najprej) ustvarjen, prvoustvarjen: Prud.

prīmōrdium -iī, n (prīmus in ōrdīrī) prvi začetek, (pra)začetek, (pra)izvir, (pra)vir, (pra)izvor: Cu., Col., Sen. ph., Pers., Val. Fl., T., Ps.-Q., Q., Plin., Gell. idr., urbis L., primordia rerum Ci., Lucr., Lucan., Sil., aestatis Ci. poet., mundi, generis O., gentis O., Sil., belli, pugnae Stat.; ločeno in predeto: ordia prima Lucr.; occ. nastop vladarstva, začetek vladavine: principis T.

prȉmrāk m prvi mrak

primum mobile [práiməm móubili:] samostalnik
latinsko, astronomija, zgodovina zunanja sfera vesolja (od desetih); prvi nagib, prasila
figurativno gonilna sila

prímus m (lat. primus)
1. primus, prvi u razredu
2. primus, kuhalo, sprava za kuhanje, za kuvanje pomoću špiritusa

primus inter pares tujka latinsko m invar. prvi med enakimi

principalement [-palmɑ̃] adverbe glavno, predvsem, zlasti, posebno, v prvi vrsti

principalmente poglavitno, zlasti, posebno, v prvi vrsti

prīncipium -iī, n (prīnceps)

I.

1. začetek, izvir, izvor, počelo: Ter., V., Cu. idr., ex principiis oriuntur omnia Ci., nec principium nec finem habere Ci., hinc omne principium, huc refer exitum H., in principio dicendi (govora) Ci., stetit apud principium (pri začelju) pontis T., principium capessere T. zače(nja)ti, principium ducere a re Ci. začetek izvajati (izpeljevati) od česa, zače(nja)ti kaj, principium ducere ab aliquo O. rod šteti od koga, izvirati od koga, biti rodu koga; pogosto abl. prīncipiō v začetku: principio semper vigilavi Ci., veris S. fr., L., anni, belli, orationis L.; toda: Cato scripsit in principio originum suarum Ci. ali in principio totius summae L. v uvodu celotnega očrta (= svojih Izvorov (Origines)), principio atque Pl. brž ko, a principiis Ci. od začetka, spočetka, sprva; occ. začenjajoči = začetnik (začetnica): Faucia curia fuit principium L. je začela (glasovanje), je prva glasovala, Graecia principium moris fuit O. Grki so začetniki (so začeli), mihi Belus avorum principium Sil. Bel(us) je začetnik mojega rodu (je moj prednik).

2. meton.
a) podstava, osnova, podlaga, temelj, tudi prvina, element: id est principium urbis Ci., quattuor genera principiorum Ci., omnium rerum principium aqua Vitr., principia rerum, iuris Ci., principia naturae ali naturalia Ci. izvirni nagoni.
b) prvo mesto, prvenstvo: principium columenque omnium rerum pretii margaritae tenent Plin. prvo in najvišjo ceno; occ. (= gr. ἀρχή) vladavina, vladarstvo, oblast: Tert. —

II. (kot voj. t.t.) principia

1. prve vrste, prvi redovi, vojaki sprednje (sprednjega dela) vojske, čelo vojske: aciem transversis principiis in planum ducit S., equites post principia collocat L., primani stratis unaetvicensimanorum principiis aquilam abstulere T.; šalj.: hic ero post principia, inde omnibus signum dabo Ter.

2. glavni (osrednji) prostor, glavni stan v ostrogu okrog poveljnikovega šotora, kjer so imeli govore in vojna posvetovanja: principia castrorum Iust., iura reddere in principiis L., centuriones in principia vocat T.; o grškem taboru (ostrogu): statuit tabernaculum in principiis N.

pristópnik m alpinista koji se prvi popeo na teže pristupačan vrh

proarchē -ēs, f (gr. προαρχή) prvi začetek, prazačetek, eden od Valentinijanovih eonov: Tert.

prōcursātor -ōris, m (prōcursāre) „predtekač“; kot voj. t.t. prōcursātōrēs -um, m lahko oboroženi vojaki prvih vrst, vojaki na prvi bojni črti = predvoji, spopadniki, streljavkarji, „praskarji“: Amm., breve certamen levis armaturae maxime cum procursatoribus fuit L.

prōcursus -ūs, m (prōcurrere)

1. tek(anje) (dir(janje), divjanje, pomikanje) naprej, napredovanje, prodiranje, zalet, naskok, naskakovanje, naval, juriš(anje), napad(anje): Sen. ph., Stat. idr., procursus item proclive volubilis exstat Lucr., procursu magis militum quam ex praeparato L., procursu rapido invadunt Martem V., procursu concitus axis V., audentissimi cuiusque procursu T.

2. meton. napušč, štrlina, izboklina, vzboklina, pomol, molečica: angulosus Plin.

3. metaf.
a) prvi vzkip, prvo vzkipenje, prvi izbruh, prvi zalet, prvi nalet: irae Val. Max., procursusque virtutis Val. Max. prvi pojavi, prve pojav(itv)e.
b) napredovanje, razvoj: civitatum duarum exortus et procursus et debiti fines Aug.

progenitura ženski spol potomstvo; prvi porod

prōra -ae, f (izpos. πρῷρα)

1. prvi ((s)prednji) krn ladje, (ladijski) gobec, premec: Pl., L., Cu., Lucan., Plin. idr., prorae admodum erectae et ista puppes C., prorae tutela (= prōrēta) O., obvertunt pelago proras, terris advertere proram, terrae advertere proras V.; preg.: prora et puppis mihi, ut Graecorum proverbium est, fuit Ci. ep. = prvi in zadnji nagib (vzgib, motiv).

2. sinekdoha ladja: O. idr., quot prius aeratae ad litora steterunt prorae V. — Soobl. prōris, acc. -im, f: obtorque prorim ac suppa tortas copulas Acc. ap. Non.

prorèk -éka m prvi dio, deo sastavljene rečenice, protaza

protagonist [proutǽgənist] samostalnik
figurativno protagonist, vodilna oseba
gledališče prvi igralec, prva igralka