Franja

Zadetki iskanja

  • seljáče -eta s kmečki otrok
  • sèljānče -eta s, sèljanče -eta s kmečki, vaški otrok
  • side-slip [sáidslip]

    1. samostalnik
    avtomobilizem & aeronavtika bočno gibanje, zanašanje, drsenje v stran (pri obratu); poganjek, mladika; prostor za kulise na odru
    figurativno pregrešek; nezakonski otrok

    2. neprehodni glagol
    avtomobilizem & aeronavtika zdrsniti, zanesti v stran (pri obratu)
  • Sonntagskind, das, nedeljski otrok; figurativ srečkovič, srečko
  • Sorgeberechtigte, der, (ein -r, -n, -n) skrbnik; roditelj/starš, ki mu je dodeljen otrok
  • sprat [spræt]

    1. samostalnik
    zoologija sprat (vrsta slanika)
    kolektivno sprati
    hudomušno droben otrok
    sleng kovanec za 6 penijev

    to throw a sprat to catch a herring (mackerel, whale) figurativno vložiti malo, da bi dobili mnogo; ponuditi nekaj malega v upanju, da bomo za to dobili nekaj velikega; z majhnimi stroški mnogo dobiti

    2. neprehodni glagol
    loviti sprate
  • spurius 3 (verjetno izposojenka iz etr., morda sor. s spurium ali (verjetneje) s spurcus)

    1. nezakonski, spočet zunajzakonsko (izven zakona, zunaj zakonske zveze); nav. kot subst. spurius -iī, m nezakonski otrok, pankrt, fáčuk, kurbič, kurbin otrok (sin) = gr. πορνογενής, tj. otrok neznanega očeta in nizke kurbe (nothus = gr. νόϑος pa je otrok znanega očeta in kake priležnice, postranski otrok, priležniški otrok, bastard, mulček): G., Dig., impares enim nuptiae et praeterea in villa sine testibus et patre non consentiente factae legitimae non possunt videri ac per hoc spurius iste nascetur Ap., quid Tarentini, quos Lacedaemone profectos spuriosque vocatos accipimus? Iust. Kot nom. propr. Spurius (okrajšano Sp.) -iī, m Spúrij, rimsko ime, npr. Spurius Cassius, Spurius Maelius L. Spurij Kasij, Spurij Melij.

    2. metaf. nepristen, nepravi, lažen, ponarejen: versus Aus., vates Aus. slab.
  • spùrjanin m, mn. spùrjani (it. spurio) nezakonski otrok, pankrt
  • Srbijánče -eta s srbski otrok iz Srbije
  • Sȑpče -eta s, mn. Sȑpčād ž, Sȑpčić m srbski otrok
  • Stadtkind, das, mestni otrok
  • Streckung, die, iztezanje; Mathematik razteg; povečanje; ekstenzija; natega; Luftfahrt vitkost (krila); Medizin faza pospešene rasti otrok
  • street Arab [strí:tærəb] samostalnik
    brezdomen, pouličen otrok; postopač, pouličnik
  • subnormale

    A) agg. subnormalen

    B) m, f subnormalni otrok
  • suertudo moški spol ameriška španščina otrok sreče, srečnik, srečnež
  • šéća ž ljubk. sladek otrok, cukrček
  • šèsnaestero, šèsnaestoro štev. šestnajst moških in žensk in otrok, šestnajst žensk in otrok, šestnajst otrok: došli njih šesnaestero; šesnaestero čeljadi; doputovao je sa šesnaestero članova porodice
  • šȅstero, šestoro štev. šest moških in žensk in otrok, šest žensk in otrok, šest otrok: došlo njih šestero; šestero čeljadi; doputovao je sa šestero čeljadi, članova porodice
  • šezdèsetoro štev. šestdeset moških in žensk in otrok, šestdeset žensk in otrok, šestdeset otrok: došlo njih šezdesetoro; šezdesetoro čeljadi: doputovao je sa šezdesetoro čeljadi, članova porodice
  • tardillon [tardijɔ̃] masculin zadnji mladič; najmlajši otrok