Franja

Vēctis² -is, f Véktis, otok ob južni obali Britanije (zdaj Isle of Wight): Plin., Suet. — Soobl. Vēcta -ae, f Vékta: Eutr.

vézati (véžem) imperf.

1. legare:
vezati dračje v butaro legare le frasche in fascine

2. collegare, congiungere, unire:
most veže otok s kopnim il ponte collega l'isola con la terraferma

3. teh. collegare, congiungere

4. rilegare:
vezati knjigo v platno, v usnje rilegare il libro in tela, in pelle

5. unire:
veže jih jezik, kultura li unisce una lingua, una cultura

6. ostacolare, essere di ostacolo, di impedimento

7. legare, vincolare:
veže ga dolžnost, obljuba, prisega è vincolato dal dovere, dalla promessa, dal giuramento

8. imperf., perf. vezati na legare (a):
nanjo ga ne veže nič več a lei non lo lega più niente

9. imperf., perf. vezati na subordinare (a), condizionare (con):
prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev condizionarono il trasferimento della proprietà con il mantenimento dei nonni

10. imperf., perf. pošta collegare, effettuare il collegamento

11. ekon. vincolare:
vezati denar v banki vincolare il denaro in banca

12. kem. legare, fare lega:
železo veže dobro s cementom il ferro lega bene col cemento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. vezati birmo fare da padrino di cresima
pren. vezati otrobe parlare a vanvera
spanec mu je začel vezati oči il sonno gli appesantiva le palpebre
je še premlad, da bi se vezal è ancora troppo giovane per sposarsi
pren. ne pustiti si vezati rok voler essere libero
elektr. vzporedno, zaporedno vezati fare un collegamento in parallelo, in successione
ekon. vezati valuto na vrednost dolarja ancorare la valuta al valore del dollaro
les. vezati na utor calettare, incavigliare
lingv. predlog 'pri' se veže z mestnikom la preposizione 'pri' vuole il locativo
gastr. vezati (dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane za izboljšanje jedi) legare

vrtaln|i (-a, -o) Bohr- (stroj die Bohrmaschine, das Bohrwerk, otok die Bohrinsel, stolp der Bohrturm, stožec der Bohrkern, cev das Bohrrohr, garnitura die Bohranlage, glava der Bohrkopf, krona der Bohrmeißel, die Bohrkrone, ploščad die Bohrplattform, die Bohrinsel, ročica der Bohrarm, drogovje das Bohrgestänge, vreteno die Bohrspindel)

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

vulkánski (-a -o) adj. del vulcano, vulcanico:
vulkansko žrelo cratere del vulcano
vulkanski otok isola vulcanica
vulkanski potres sisma vulcanico
geol. vulkanski izbruh eruzione vulcanica
geol. vulkanski tuf trass; tufo vulcanico
meteor. vulkanski oblak nube a cavolfiore; pino vulcanico

Zacynthos (V., O., Mel.) in Zacynthus (L., Plin.) -ī, f (Ζάκυνϑος) Zakínt (zdaj, Zakintos, Zante), rodoviten otok v Jonskem morju, nekdaj gozdnat (ὑλήεσσα Hom.); od tod nemorosa Zacynthos V. Od tod adj. Zacynthius 3 (Ζακύνϑιος) zakíntski, zakíntijski, zakíntoški: Calchas Pl., adulescentes N., bitumen Plin.

zaklád tesoro m

iskalec (skritih) zakladov buscador m de tesoros (ocultos)
biti (vejati) zaklad ser (valer) un tesoro
otok zakladov isla f del tesoro
iskati zaklad buscar un tesoro

zaklàd (-áda) m

1. tesoro:
otok z zakladom l'isola del tesoro
igre lov na zaklad caccia al tesoro
kopičiti zaklade accumulare tesori
pren. tega ne bi storil za vse zaklade sveta non lo farei per tutto l'oro del mondo

2. pren. tesoro:
umetnostni zakladi dežele i tesori artistici di un paese

3. pl. zakladi risorse, ricchezze:
izrabljati naravne zaklade dežel sfruttare le risorse naturali dei paesi

4. pren. pozzo, arsenale:
on je zaklad znanja, modrosti è un pozzo di scienza, di saggezza

5.
besedni zaklad lessico, vocabolario
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
minister za zaklad (zakladni minister) ministro del Tesoro

Zembla

Nueva Zembla Nova Zemlja (otok)

Zephyrē -ēs, f Zéfira, otok pri Kreti: Mel., Plin.

Αἰγαί, ῶν, αἱ 1. mesto v Ahaji. 2. otok blizu Hija. 3. mesto v Makedoniji.

Αἰγίλεια, ἡ otok pri Evboji.

Αἴγῑνα, ης, ἡ otok v saronskem zalivu; preb. ὁ Αἰγινήτης, ου; adi. Αἰγιναῖος, 3.

Αἰολίη νῆσος, ἡ Ajolov otok.

Ἁλόννησος, ἡ otok in mesto v Ajgajskem morju.

Ἄνδρος, ἡ kikladski otok; preb. Ἄνδριος, ὁ; adi. Ἄνδριος 3.

Ἄραδος, ἡ otok in mesto v Feniciji; preb. Ἀράδιος, ὁ.

Ἀστερίς, ίδος, ἡ otok med Itako in Kefalenijo.

Ἀταλάντη, ἡ 1. Artemidina družica, Mejlanijeva žena. 2. otok v Evripu pri Bojotiji. 3. mesto v Makedoniji.

Βέλβῑνα, ἡ otok v Saronskem zalivu; preb. ὁ Βελβινῑ́της.