Franja

jeklén (made) of steel; steely; steel(-)

jekléna cev steel pipe, steel conduit, ZDA steel tube
jeklén drog steel bar
jeklén cilinder tehnika steel cylinder
jekléna krogla steel ball, steel bullet, steel projectile
jekléna konstrukcija steel construction
jeklén merilni trak steel measuring-tape
jekléno moder steel blue
jekléno siv steel grey (gray)
jekléno (pisalno) pero steel pen-nib, steel nib
jekléno orodje steel tool
jekléna plošča steel plate
oklopljen z jeklénimi ploščami steel-plated, steel-armoured, steel-clad
jekléno pohištvo steel (ali tubular) furniture
jekléna pločevina sheet steel, steel plate
jeklén šlem vojska steel helmet, pogovorno tin hat
jekléne mišice muscles pl of steel
jeklén prijem grip of steel
jekléna tračnica steel rail
jekléna vrv (kabel) steel cable
jekléna volna steel wool
jekléna vzmet steel spring
jekléna zlitina steel alloy
jekléna žica steel wire

kaséta (-e) f

1. cassetta:
kaseta za orodje cassetta degli arnesi
(ohišje, okrov) cassa:
kaseta za televizor cassa del televisore
(škatlica za dragocenosti) cassetta (dei gioielli), forziere

2. (priprava z magnetofonskimi trakovi) cassetta; cassetta audio, cassetta video

3. arhit. cassettone, lacunare:
strop s kasetami soffitto a cassettoni

kljúč clef ali clé ženski spol ; code moški spol , chiffre moški spol ; indice moški spol ; (cestna vijuga) virage moški spol , tournant moški spol , lacet moški spol

basovski ključ clef de fa
(orodje) francoski ključ clef anglaise
hišni ključ clef de la maison
patentni ključ clé de sûreté
sveženj ključev trousseau moški spol de clefs
violinski ključ clef de sol
ključe v roko (za novo stanovanje) clefs en main
biti pod ključem être enfermé, être sous les verrous (ali sous clef, à l'ombre, familiarno au violon, en taule)
imeti pod ključem avoir (ali garder) sous clef

koščen pridevnik
1. (iz kosti) ▸ csont, csontból készült
2. (zelo suh) ▸ csontsovány, szikár, véznaMožakar je visok okoli 180 centimetrov in je koščene postave. ▸ A férfi körülbelül 180 centiméter magas és vézna alkatú.
Sopomenke: mršav

kôza zoologija chèvre ženski spol, familiarno bique ženski spol ; (mladica) chevreau moški spol , chevrette ženski spol , cabri moški spol, familiarno biquet, -te moški spol, ženski spol

divja koza chamois moški spol; (orodje) chevalet moški spol, baudet moški spol
koze (medicina) petite vérole, variole ženski spol
da bo volk sit in koza cela pour ménager la chèvre et le chou

krčílen² (-lna -o) adj. da, per il disboscamento:
krčilno orodje arnesi per il disboscamento
agr. krčilni stroj decespugliatore

kreménast (-a -o) adj.

1. min. di selce, selcioso; siliceo:
arheol. kremenasto orodje arnesi di selce

2. bot.
kremenaste alge diatomee (sing. -ea) (Diatomeae)

križar samostalnik
1. pogosto v množini, v zgodovinskem kontekstu (vojščak) ▸ keresztes lovag, keresztes vitézKer križarji niso imeli oblegovalnih naprav, so nameravali mesto z izstradanjem prisiliti k predaji. ▸ Mivel a keresztes lovagoknak nem nem voltak ostromeszközeik, a várost kiéheztetéssel akarták megadásra kényszeríteni.

2. lahko izraža negativen odnos (goreč zagovornik) ▸ lovag, keresztes lovagHamburgerski križarji so šli celo tako daleč, da zahtevajo, naj iz vseh osnovnih šol v ZDA odstranijo avtomate za pijačo in prigrizke, ker to mularijo dela odvisno od junk hrane. ▸ A hamburger-üldöző keresztes lovagok még azt is követelték, hogy az Egyesült Államok összes általános iskolájából távolítsák el az ital- és chipsautomatákat, mert azok a kölyköket a gyorsételek rabjává teszik.
Pogosteje pa ti križarji trdijo, da so kadilci orodje v rokah tobačnih družb, ki jih je treba kaznovati. ▸ Ezek a keresztes lovagok még gyakrabban érvelnek azzal, hogy a dohányosok a dohánygyártó vállalatok eszközei, akiket meg kell büntetni.

kurzor samostalnik
računalništvo (kazalec na zaslonu) ▸ kurzor, mutatóMiška je sicer čudovito orodje, vendar pa so za krajše premike kurzorja boljše smerne tipke. ▸ Bár az egér csodálatos eszköz, a kurzorbillentyűk alkalmasabbak a gyorsabb kurzormozgatásra.

labranza ženski spol poljedelstvo; kmetija, pristava

aperos de labranza poljedelsko orodje
campo de labranza orna zemlja

laurus -ī, (gl. opombo spodaj) f (etim. nedognana beseda, verjetno izpos. iz katerega od predgrških (egejskih ali maloazijskih jezikov), iz katerega je izšlo tudi gr. δάφνη, arkad(ij)sko-kipr(ij)sko δαύχνα, δαυχμός, pergamsko λάφνη = sl. lovor = hr. lȍvōr = stvnem. lōr-boum, lōr-ber(i) = nem. Lorbeer)

1. lovor, lovorika: lauri ramulus Suet., silva laurūs Plin. ali lauri nemus Aur. lovoričje, nectit quicumque canoris eloquium vocale modis laurumque momordit Iuv.; kot zdravilo zoper pijanost: folia devorat lauri merumque cauta fronde, non aqua miscet Mart.; laurus praescia futuri Cl. Lovor so starodavniki uporabljali pri vseh verskih očiščevanjih; bil je posvečen čistemu Apolonu in lovorjeve vejice so bile glavno okrasje njega in njegovih zaščitencev, pesnikov: H., Ph., semper habebunt te nostrae (= Apollinis) laure, pharetrae O.; okrog Apolonovih svetišč so bila pogosto zasajena lovoričja: qui … Clarii laurūs … sentis V. (Aen. 3, 360) šumenje lovorik (lovoričja) Klara (= klarskega Apolona). Tudi svečeniki in triumfatorji so se (kot znak čistosti) pri žrtvovanju simbolično venčali z lovorjevimi venci (vejicami); z njimi so Rimljani ob svečanih in veselih dogodkih krasili tudi podobe staršev in prednikov, žrtveno orodje, hiše idr. (prim. laurea 2. pod laureus): Ci., V., H., O., T.; metaf. lovor(ika) = deviška, v lovor preobražena Dafna: innuba laurus O.

2. meton. lovorjev (lovorov) venec, lovorjeva (lovorova) vejica: laurum capillis ponite O., aliquem poëtica lauru coronare Symm.; od tod = zmagoslavje, triumf, zmaga: Ci. ep., victrix Mart., Parthica Plin. iun.

Opomba: Beseda se sklanja tudi po 4. deklinaciji, v sg.: gen. laurūs Col., Plin., Stat., Mart., abl. laurū H., Val. Max., Col., Plin., Stat., Mart., Gell., Symm.; v pl.: nom. laurūs V., Lucan., Plin., Stat., acc. laurūs V., Cat., Tib., Plin., Stat., Mart., dat. ali abl. lauribus Serv., voc. laurūs O., Stat. — Laurus tudi masc.: substracto lauro Pall. (prim. Prisc. 5, 42).

linter (tudi lunter in lynter) -tris, abl. sg. -e, gen. pl. -trium, f (ker se orodje pogosto imenuje po drevesih, iz lesa katerih je izdelano, bi bila ta beseda lahko sor. z gr. ἐλάτη [iz + *ln̥ta] smreka in s stvnem. linta = nem. Linde; prim. lentus)

1. majhno plovilo, čoln(ič), ladjica, barčica, splav ipd.: vehi lintribus Varr., repente lintribus in eam insulam materiem … convexit Ci., id (sc. flumen) Helvetii ratibus ac lintribus iunctis transibant C., ingens coacta vis navium est lintriumque L.; preg. (pren.): loqui in luntre C. ap. Ci. med govorjenjem se gugati (zibati), in liquida nat tibi linter aqua Tib. = zdaj je tvoja priložnost, zdaj imaš priložnost, naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. zdaj naj moj čoln že pluje po drugi vodi = zdaj hočem preiti k čemu drugemu (tj. zdaj hočem začeti kaj novega, novo knjigo). Soobl. lintris -is, f: Sid.

2. metaf. čoln(ičk)asta posoda, korito, kadúnja, nečke, banjica: Ca., arator … cavat arbore lintres V., mihi servabit plenis in lintribus uvas Tib.

Opomba: Linter m: Vell., exiguus l. Tib.

lop|a [ó] ženski spol (-e …) der Schuppen; (stojnica) die Bude; majhna lesena: der Holzverschlag; (za čolne der Bootsschuppen, za drva Holzschuppen, za orodje Geräteschuppen, za stroje Maschinenschuppen, skladiščna Lagerschuppen)

mal|i¹ (-a, -o) klein, Klein- (avto der Kleinwagen, delničar der Kleinaktionär, format das Kleinformat, kuhinjski aparat die Kleinküchenmaschine, das Kleingerät, lastnik der Kleineigentümer, oder die Kleinbühne, podjetnik der Kleinunternehmer, posnetek das Kleinbild, proizvajalec der Kleinerzeuger, varčevalec der Kleinsparer, industrija die Kleinindustrie, črka der Kleinbuchstabe, družina die Kleinfamilie, gozdna posest der Kleinwald, obrt das Kleingewerbe, plastika die Kleinplastik, orodje das Kleingerät, Kleinwerkzeug, plemstvo der Kleinadel, podjetje der Kleinbetrieb, das Kleinunternehmen, popravilo die Kleinreparatur)
mala matura mittlere Reife
mali človek der kleine Mann
mali kazalec pri uri: kleiner Zeiger, der Stundenzeiger
mala os matematika pri elipsi: die Nebenachse
mali krog matematika der Nebenkreis, Kleinkreis
mala vrata figurativno die Hintertür
po malem, z malim ➞ → malo

mancare

A) v. intr. (pres. manco)

1. manjkati, primanjkovati:
mancava poco che cadesse malo je manjkalo, pa bi padel, skoraj bi bil padel
non manca nulla ničesar ne primanjkuje, vsega je
gli manca un giovedì pren. manjka mu eno kolesce v glavi
non ci mancherebbe altro! še tega bi se manjkalo! bogvaruj!

2. (difettare) ne imeti, pogrešati:
mancare di mezzi ne imeti sredstev, denarja
non mancare di coraggio biti pogumen

3. umreti:
è mancata all'improvviso nenadoma je umrla

4. biti odsoten, daleč:
sono vent'anni che manca da casa že dvajset let je zdoma

5. opustiti, opuščati:
non mancare di salutarlo ne pozabi ga pozdraviti

6. (venir meno) ne držati, ne spoštovati:
mancare alla parola besedo snesti
mancare di rispetto a qcn. koga užaliti

7. zmotiti se, pogrešiti

B) v. tr. zgrešiti:
mancare il treno pog. zamuditi vlak
PREGOVORI: a buona lavandaia non manca pietra preg. pridnemu mojstru ne odpove orodje
a chi vuole non mancano i modi preg. če je volja, se najde tudi pot

maneggevole agg.

1. priročen, pripraven, primeren, lahek za upravljanje:
arnese maneggevole pripravno orodje
mare maneggevole plovno, za plovbo primerno morje

2. pren. krotek, voljan

mateola -ae, f (indoev. kor. *mat- motika, tolkač, prim. skr. matyá- brana, bat, sl. motika, ang. mattock kramp, rovača) orodje za zabijanje v zemljo, zabijač, zabijalo: Ca., Ca. ap. Plin.

mathématique [-tik] adjectif matematičen, figuré eksakten; strog; absoluten; neovrgljiv; féminin (skoraj vedno pluriel) matematika

étui masculin de mathématiques etui za risalno orodje
hautes mathématiques, mathématiques supérieures, transcendantes višja matematika
précision féminin mathématique matematična natančnost
mathématiques pures, appliquées čista, aplicirana matematika

menester moški spol potreba, sila; služba, posel, opravek, dolžnost

haber menester a/c potrebovati kaj
no habrá menester de lahko bomo brez (bomo pogrešali)
es menester (hacerlo) treba je (to storiti)
no tengo menester de ello ne potrebujem tega
menesteres pl naravne potrebe; službene dolžnosti; orodje, priprave

merílen

merílni trak tape measure, (measuring) tape
merílno orodje measuring tool