Franja

crībrum -ī, n sito, cedilo: Ca., Pl., Col., Pers., Plin. idr., cribra corrodere Ci. (o miših), cr. rarum O.; preg.: imbrem in cribrum ingerere (po drugih legere) Pl. vodo v sito nositi = sl. „vodo z rešetom zajemati“, t.j. kako brezkoristno delo opravljati.

cum², st.lat. com (prim. gr. ξύν, σύν s, z, κοινός = ep. ξυνός skupen) Com ostane nespremenjen pred labiali m, b, p in deloma pred samoglasniki: committere, combibere, comparare, comedere; med dvema samoglasnikoma in pred ng izgine m: coarguere, coemere, coercere, coire, cohaerere, cohibere, cognatus, cognoscere; včasih se samoglasnika stopita: cōgere iz coagere, cōpia iz coopia, coetus iz coitus, coepere (coepio) iz coipere in to iz coapere (coapio); pred palatalom i (= j), pred guturali in dentali ter pred labialoma f, v se m priliči v n: coniungere, coniugium, conicere (=conjicere), concurrere, congerere, conqueri, conducere, contendere, confirmare, connectere (toda bolje cōnectere), conserere, consul, con-sulere, convenire, conviva; likvidama se popolnoma priliči: colligere, colloqui, corruere, corrigere.

A. adv. (le v zloženkah) v pomenu

1. vkup, skupaj, skupno: dii consentes, continuus, concurrere, confluere, convehere, convenire, convocare, copia.

2. vkup = na tla, na drobno, na kose: collabi, concĭdere, concīdere, confindere, consecare, conscindere; pren. cohorrēre, cohorrescere.

3. vkup = drug ob (na) drugega, med seboj: collidere, contingere, contiguus, configere, colloqui.

4. skupno, vsi skupaj (sprva za označevanje množine, potem preneseno na posamezne pojme): conclamant omnes L., id omnium iussu comprobatur L., senatus cunctus consurgit Ci., consurrexit consul L., consurgens e convivio Caesaris T., complorare idr.

5. s, z = hkrati, obenem, so-, pri-: coheres, collibertus, competitor, conservus (conserva), cognomen, eum collaudat ac petit N. (prim. sl. zloženke: sodedič, soosvobojenec, sosed, sopriča, priimek).

6. čisto, docela, popolnoma, povsem, vseskozi: comedere, consumere, conficere, complere, concutere, compos idr.

B. praep. pred abl. (le pesn. tudi za njim: sanguine cum soceri O.). Osebnemu in povratno-osebnemu zaimku se pritika: mecum, tecum, secum, nobiscum, vobiscum; klas. večinoma tudi oziralnemu zaimku: quocum, quacum, quibuscum, pesn. in pri N., L., Cu. in Vell. tudi cum qua, cum quibus.

I.

1. s, z v pomenu spremstva, sožitja, druženja: semper ille antea cum uxore, tum sine ea Ci., nec … quaerere socios, cum quibus spem integram communicati non sint L., tecum venitque manetque; tecum discedet O., cum quîs (= quibus) simul ipse resedit O.; precej pogosto pri glag. mujenja (bivanja, prebivanja ipd.): esse, agitare, habitare, cenare, dormire, vivere cum aliquo, pa tudi pri glag. premikanja (hoje, pošiljanja ipd.): ire, abire, redire, cedere, mittere, dimittere, praemittere cum aliquo, secum ducere (deducere) aliquem idr.; (tudi o stvareh): semper aliquid secum afferunt tuae litterae Ci. ep., cum omnibus suis carris sequi, cum impedimentis venire C., aliquem cum litteris dimittere S., Polydorum auri quondam cum pondere magno infelix Priamus furtim mandarat alendum Threicio regi V. Pomni: Valerius cum exercitu in Aequos profectus L. z vojsko = v spremstvu vojske, spremljan od vojske, tako tudi: rex Hellespontum cum exercitu transiit, consul iam cum legionibus mare traiecit, duumviros navales cum classe Pisas ire, cum legionibus suis Pisis hiemare L.; toda: Caesar ea legione, quam secum habebat, militibusque, qui ex provincia convenerat, murum fossamque perducit C. ali: cum (consul) Pisas navibus venisset L.; v zadnjih dveh primerih so legio, milites in naves sredstvo (ne spremstvo) in zato stojijo v abl. instrumenti. Včasih pomeni cum s kom, v spremstvu koga = pod poveljstvom koga, pod nadzorstvom, varstvom, pokroviteljstvom, zaščito, stražo: nihil esse negotii … legionem, quae cum Cicerone hiemet, interfici C., eā (sc. viā) cum Magone equites Hispanorum praemissos L., reliquos cum custodibus in aedem Concordiae venire iubet S.; tako tudi: cum diis volentibus Ca. ali volentibus cum magnis diis Enn. ali cum diis bene iuvantibus L. ali cum superis Cl. pod varstvom (zaščito) … bogov, s pomočjo … bogov, v božjem imenu.

2. s, z v pomenu enotnosti, skupnosti, nerazdružljivosti pri vseh glag., ki označujejo (z)vezanje, skladanje, ujemanje, npr.: cum aliquo iungere, coniungere, conectere, sentire, consentire, congruere, in pri njihovih nasprotjih, npr.: cum aliquo disiunctum esse, distractum esse, differre, discrepare, dissentire, dissidēre. Poseb. v pomenu s čim ali kom vred: penetralia cum sacris O., cum satis (s setvami) arbusta simul O., Olympus cum dis O., ipse cum curru Cu. V tem pomenu cum opisuje in krepi
a) vezniško zvezo (z et, -que, ac, atque): in tabernaculo sellam auream cum sceptro et diademate iussit poni N. = sellam auream et sceptrum et diadema (troje kraljevskih znamenj), risus cum hilaritate coortus est N., negaretis hoc mihi cum diis L., Liber pater et cum Castore Pollux H., deum Palaemona dixit cum matre Leucotheē O. njega in (tudi) njegovo mater, Maenala transieram … et cum Cyllene gelidi pineta Lycaei O.; od tod tudi: abi hinc cum donis tuis tam lepidis Ter., abi hinc cum immaturo amore ad sponsum L., abi hinc cum tribunatibus et rogationibus tuis L. poberi se ti in tvoja tribunstva … Zaradi tega vezniškega pomena se vsa zveza pojmuje za množinsko in se zato (včasih) sklada s predik. v pl.: Demosthenes cum ceteris erant expulsi N., at Romae Lentulus cum ceteris … constituerant S., dux cum aliquot principibus capiuntur L., clamor cum plausu immplevere domos O.
b) pesn. se ta cum uporablja v smislu atrib. zveze: effigies nullo cum corpore O. brez telesa = breztelesna podoba, dapes cum sanguine O. krvava pojedina, teque pater Tiberine tuo cum flumine sancto Enn. ali genitor cum flumine sancto V.

3. s, z v pomenu skupnosti: quid mihi tecum (sc. est)? Ci. kaj je nama skupnega? quid mihi, inquit, cum ista summa sanctimonia ac diligentia? Ci., alia omnia sibi cum collega (esse) ratus L. da ima vse druge dolžnosti skupaj s tovarišem, unum imperium unumque magistratum habere cum ipsis L., quo magis mecum laetere V. tako kakor jaz, quod mecum ignorat H. česar ne ve kakor jaz ne; cum prīmīs = in prīmīs (imprimis) posebno, predvsem, pred vsem drugim: homo domi suae cum primis locuples Ci., sapiens videlicet homo cum primis nostrae civitatis Crassus ap. Ci., area cum primis ingenti aequanda cylindro V.; occ. v pomenu občevanja ali skupnega delovanja (sodelovanja) s kom = skupaj, v zvezi, zvezan, občujoč s kom, ob sodelovanju koga;
a) v prijateljskem smislu: cum aliquo se delectare ali se oblectare Ci., cum aliquo agere, loqui, colloqui, reputare Ci., od tod tudi secum reputare Ci. (sam) pri sebi; foedus, pacem facere cum aliquo Ci., quicum (= quocum) familiaritas fuerat, societas erat Ci., orationem habere cum multitudine Ci., facere cum aliquo Ci., N. idr. = stare cum aliquo N., L., O. na strani koga stati, koga pristaš biti, potegniti s kom, Varro cum iis, quas habebat, legionibus ulteriorem Hispaniam tueatur C., praedas bellicas imperatores cum paucis diripiebant S., nihil cum potentiore iuris humani relinquitur inopi L.
b) v sovražnem smislu: cum aliquo pugnare Ci., N., L. ali confligere Ci., L. ali congredi C., N., Iust., Aur. ali contendere Ci., C., S. ali dimicare N., Corn., proelium committere cum aliquo Pl., Ci., C., N. idr., bellum gerere cum aliquo Ci., C., N., L. idr., causam belli cum Boccho habere S., rixa cum Lapithis H., nobiscum certate! O., queri cum aliquo O. pričkati se s kom. Redk.: adversus regem bellum gessit cum Aegyptiis N. zoper kralja na strani Egipčanov, v zvezi z Egipčani, tako tudi: arma ferre cum aliquo contra aliquem N.

4. s, z v pomenu imajoč kaj na (pri) sebi, oskrbljen (opremljen, oborožen) s čim, oblečen (odet, pokrit, obut) v kaj: illum dicis cum armis aureis Pl., esse cum catenis Pl. verige nositi, esse cum telo Ci. oborožen biti (kar je bilo v Rimu prepovedano), domi Caesaris deprehensum esse cum sica Ci., cum gladio cruento comprehensum esse in illo ipso loco Ci., cum telis impetum facere in aliquem Ci., cum armis, cum ferro eruptionem facere C., muliones cum cassidibus C. s čeladami na glavah, cursitare cum Sicyoniis (sc. calceis) Cor. v sikionskih čevljih, in hac officina praetor (Verres) … cum tunica pulla sedere solebat et pallio Ci., madidā cum veste gravatus V., cum bis trium ulnarum toga H., stabant cum vestibus atris O. v črnih oblačilih, agnus biceps cum quinque pedibus natus, porcus cum capite humano natus L., cum gravi vulnere ferri ex proelio, referri in castra L., cum febri domum redire Ci., navigare cum (v, na) navigio Ci. ep., esse cum imperio Ci. neomejeno oblast (vrhovno poveljstvo) imeti, tako tudi: aliquem cum imperio habere apud exercitum N. ali nemo cum imperio aut magistratu tenderet quoquam Suet. (esse in imperio = kako višjo državno službo opravljati); esse cum libro Ci. knjigo v rokah imeti, aliquem cum auro mittere S., aliquem pingere cum clipeo Plin., elephanti cum turribus Gell.; (o stvareh): salinum cum sale Pl., olla cum aqua Cu., duo pocula non magna, tamen cum emblematis Ci., naves cum commeatu C., scrinium cum litteris S., currus cum falcibus Gell.; v zvezi z num. ord. za označevanje obroditve: ager efficit cum octavo, cum decimo Ci. prinaša (rodi) osmeren, deseteren sad, ut ex eodem semine aliubi cum decimo redeat, aliubi cum quinto decimo Varr., cum centesima fruge agris fenus reddente terrā Plin.

5. cum označuje orodje ali sredstvo, ki spremlja dejanje; včasih je tak cum aliqua re le pojasnjujoče dopolnilo: acribus cum armis confligere Luc. ap. Non., silentio facto cum maxima voce conclamat Quadr. ap. Gell., ista cum lingua culos lingere Cat., caede caudam cum tabula aliqua non ponderosa P. Veg.; tako tudi gram. scribi cum littera quadam, npr.: terra in augurum libris scripta cum R uno Varr.

II.

1. v časovnem pomenu = hkrati z (s), obenem z (s), takoj (precej) po: abs te abii hinc hodie cum diluculo Pl., cum prima luce (tudi cum primo luci) Pomponii domum venisse dicitur Ci., cum ipsa luce Cu., cum primo lumine solis V. s prvim svitom, cum die surgente V. ko se je danilo, ob ranem jutru, cum die surgere O. s svitom, cum primo mane Leptim vehi Auct. b. Afr., exit cum nuntio Crassus C. takoj ko je prejel sporočilo, cum his nuntiis Roman ad consulendum redit L., nudo cum corpore patuit crimen O. takoj ko se je razgalila, cum tua vita Cu.; pogosto pesn.: cum sole V., cum luce O., cum sidere Cat.; cum okrepljen z adv.: pariter cum ortu (occasu) solis S., simul cum sole expergisci Ci., simul cum occasu solis egredi S., simul cum domo designavit templo Iovis fines L.

2. v načinovnem pomenu označuje postranske istodobne okoliščine = s, z, med čim, ob čem, ne brez; veže se ali s samim subst. ali s subst. v zvezi z atributom ter opisuje pogosto adv. modi: beate vivere, id est cum virtute vivere Ci. krepostno, pars deprehensa … cum cruciatu necabatur C. mučno, cum clamore in forum curritur L. kriče, cum silentio audiri ali ad aliquem convenire L. molče, tiho, saucios cum cura reficere S. skrbno, cum (magna) cura Ci. (prav) skrbno, cum (bona) gratia Ci. prav zlepa, prav z dobrim, cum (bona) pace Ci. povsem mirno, bona cum venia Ci. ali cum bona venia L. milostno, pa tudi = s slovesom (gl. venia), semper magno cum metu incipio dicere Ci., aliquid magno cum gemitu civitatis auferre Ci., obsides summa cum contumelia extorquere C., multis cum lacrimis obsecrare C. s solznimi očmi, magno cum periculo fugere C., maiore cum labore bellum conficere N. z večjim naporom, cum aliquo militum detrimento C. z znatno izgubo, summa cum laude C., summa cum celeritate ad exercitum redire Hirt., cum gratulatione et ingenti favore populi domum reduci L., cum multo sanguine Cu., legata ex testamento Iuliae Augustae cum fide ac sine calumnia repraesentata persolvit Suet.; cum označuje posledico, učinek = na (v) kaj: venit Lampsacum sum magna calamitate et prope pernicie civitatis Ci., magno cum periculo futurum, ut … C., quo factum est, ut … (Miltiades) Athenas magna cum offensione civium suorum rediret N. na veliko nejevoljo, maxima cum offensione patrum abire consulatu L., quo die ad Alliam cum exitio urbis foede pugnatum L., cum dolore Persarum Cu. Perzijcem v žalost. Načinovni pojem je opisan s konsekutivnim stavkom: ex insperato gaudium adfulserat cum eo, ut appareret … L. in to tako, da se je obenem pokazalo.

3. v omejevalnem pomenu = le z (s), toda le z (s): quibus videmus optabiles mortes fuisse cum gloria Ci. le če je bila slavna, ei omnia cum pretio honesta videbantur S. če je le (kaj) neslo; omejitev izraža finalni stavek: cum eo, ut … , cum eo, ne … , tudi cum eo, quod = (toda) le s tem pogojem (pridržkom), da (ne) … : Antium nova colonia missa cum eo, ut Antiatibus permitteretur L., cum eo tamen, ne quis … hoc cotidianum habeat Cels., obsequor voluntati tuae cum eo, ne dubites id opus geometrarum magis esse quam rusticorum Col., sit sane, quoniam ita tu vis, sed tamen cum eo, credo, quod sine peccato meo fiat Ci. ep., do tempori, ne hirta toga sit, … ne intonsum caput, … cum eo, quod … eadem speciosiora quoque sint, quae honestiora Q.

cure [kür] féminin

1. zdravljenje, lečenje, zdravniška nega; termalno, topliško, kopališko zdravljenje, kura

2. župnija, župnišče

3. vieilli skrb, briga

cure d'air klimatično zdravljenje
cure hydrominérale, de jeûne zdravljenje z mineralno vodo, s postom
cure de jouvence, de rajeunissement pomlajevalna kura
cure de raisin (uvale), de fruits grozdna, sadna kura
cure de repos, de chaise-longue počivalna, ležalna kura
cure thermale termalno zdravljenje
maison féminin de cure zdraviliški dom
n'avoir cure de quelque chose ne se brigati za kaj
faire, suivre une cure opravljati kuro, zdraviti se

čèšati čȅšēm
I.
1. praskati: tuđa ruka svrab ne češe; ne češi se gdje te ne svrbi
2. česati: češati konja
3. mikati: češati vunu
4. češati jezik o koga opravljati koga
II. češati se
1. čohati se: češati se o drvo
2. dotikati se: dvije, dve bukve su se s ukrštenim granama češale jedne o druge

dela|ti [é] (-m) narediti

1. (opravljati delo) arbeiten (kot als; pri bei, v in; na akord im Akkord, po malem auf Sparflamme, s polovičnim delovnim časom halbtags, za denar für Geld/gegen Geld; na romanu an einem Roman), -arbeiten (brez predaha/premora durcharbeiten, na črno schwarzarbeiten/pfuschen, naprej weiterarbeiten/fortarbeiten, s skrajšanim delovnim časom zaradi pomanjkanja dela kurzarbeiten)
figurativno delati za boljšo prihodnost/proti režimu/na rešitvi problema arbeiten für eine bessere Zukunft/gegen das Regime/an der Lösung eines Problems
medicina poslati delat gesundschreiben

2. (biti zaposlen) v gledališču: beim Theater sein; na ladji: zur See fahren
dela v izmenah Schichten fahren

3. (izdelovati) pohištvo, čevlje, pesmi …: machen
delati maslo Butter machen, buttern
(opravljati) machen (izpit/maturo ein Examen/das Abitur, domače naloge Hausaufgaben, nadure Überstunden); (narejati) machen (dolgove Schulden, hrup Lärm, velik vtis großen Eindruck, veliko hrupa viel Lärm/Geräusch)
delati težave komu (jemandem) Schwierigkeiten machen, [schwerfallen] schwer fallen
ne delati težav komu (jemandem) keine Schwierigkeiten machen, [leichtfallen] leicht fallen
delati težave/skrbi Kummer machen/zu schaffen machen/Mühe machen
delati si X sich X machen (iluzije Illusionen, skrbi Sorgen)
|
zdržema delati durchmachen (čez poldne mittags/die Mittagspause, do polnoči bis Mitternacht, čez vikend das Wochenende)

4. (početi) machen; tun
Kaj delaš? (počneš) Was machst du?/Was tust du?

5. s stroji ipd.: handhaben (Maschinen handhaben), hantieren mit

6. v frazah s samostalniki, pridevniki glej pod samostalnikom, pridevnikom
delati cirkus Faxen machen, zaradi česa: viel Aufhebens machen
delati čudeže Wunder tun/wirken
delati družbo (jemandem) Gesellschaft leisten
delati gube blago: Falten schlagen
delati hrup Lärm verursachen, figurativno Wirbel machen
delati korekture Korrektur lesen
delati kot natakar kellnern
delati kot pripravnik volontieren
delati kot taksist Taxi fahren
delati mehurje Blasen ziehen
delati nitke Fäden ziehen
delati preglavice Kopfzerbrechen bereiten/machen, Scherereien machen
delati propagando za (etwas) propagieren, die Trommel rühren für
delati prve korake die ersten Gehversuche machen
delati razsevke medicina absiedeln, streuen
delati ročna dela handarbeiten, Handarbeiten machen
delati seznam auflisten
delati težave [Verdruß] Verdruss bereiten/bringen, medicina Beschwerden verursachen
slabo/nemarno delati schlampen, schludern
delati (si) zaloge hamstern
delati z lopato schaufeln
figurativno delati kot svinja z mehom arg in (etwas) hausen
delati račun brez krčmarja die Rechnung ohne den Wirt machen

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis

délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them

devoir² [dəvwar] masculin dolžnost; naloga; šolska naloga

devoir professionnel, conjugal poklicna, zakonska dolžnost
devoir supplémentaire kazenska naloga (v šoli)
devoir d'anglais angleška naloga
homme masculin de devoir človek dolžnosti
sentiment masculin de devoir čut za dolžnost
il est de mon devoir de ... moja dolžnost je, da ...
s'acquitter de ses devoirs opravljati, izvrševati svoje dolžnosti
accomplir, faire, remplir son devoir storiti svojo dolžnost
apprendre son devoir à quelqu'un koga naučiti, kaj se spodobi
faillir, forfaire, manquer à son devoir, trahir son devoir ne izvršiti svoje dolžnosti
je m'en fais un devoir to smatram za svojo dolžnost
se mettre en devoir de ... pripravljati se, nameravati, da ...
négliger ses devoirs zanemarjati svoje dolžnosti
ramener, remettre, ranger quelqu'un à son devoir koga spraviti nazaj na pravo pot
rendre ses devoirs à quelqu'un napraviti formalen obisk
rendre les derniers devoirs à quelqu'un komu poslednjo čast izkazati
rentrer dans le (ali: dans son) devoir zopet se ukloniti, se podrediti

dire^*

A) v. tr. (pres. dico)

1. reči, praviti, dejati:
dire delle stupidaggini neumne klatiti
dire addio a qcs. pren. odreči, odpovedati se čemu
vale a dire, sarebbe a dire to je, to se pravi
dirle grosse debele tvesti
dire qcs. chiaro e tondo kaj povedati jasno in glasno, brez dlake na jeziku
dire di no zavrniti
dire di sì pritrditi, privoliti
non dico di no pren. priznam
voler dire sempre l'ultima pren. imeti zmeraj zadnjo besedo
dire qcs. fra i denti pren. zabrusiti kaj osorno
non se l'è fatto dire due volte pren. ni se pustil prositi
non c'è che dire ni kaj reči, res je tako
per così dire tako rekoč
dire pane al pane e vino al vino reči popu pop in bobu bob

2. izjaviti, izjavljati; pojasniti, pojasnjevati; trditi; dopovedati:
te l'avevo detto io... saj sem ti rekel

3. absol. praviti, govoriti:
a dirla in confidenza med nami povedano
dire bene, male di qcn. hvaliti koga, grajati, opravljati koga
dici davvero?, sul serio? kaj res?
dire per scherzo reči za šalo, šaliti se
non faccio per dire ne da bi se hvalil
stavo per dire hotel sem reči
così, tanto per dire kar tako, mimogrede

4. deklamirati, recitirati:
dire una poesia deklamirati pesem
dire le preghiere moliti
dire la messa maševati

5. imeti (za):
tutti lo dicono un ragazzo molto dotato vsi ga imajo za zelo nadarjenega fanta

B) m govor, beseda:
hai un bel dire, ma lahko govoriš, vendar
PREGOVORI: fra il dire e il fare c'è di mezzo il mare preg. govoriti je eno, delati pa nekaj drugega

dirt [də:t] samostalnik
nesnaga, umazanija, blato, prah; zemlja; ničvredna stvar; umazanost, nesnažnost; nespodobne besede

as cheap as dirt skoraj zastonj
to eat dirt požreti žalitev, biti ponižan
to fling (ali throw) dirt at s.o. poniževati, blatiti koga
to fling dirt about obrekovati, opravljati
ameriško dirt farmer poljedelec
dirt floor netlakovana tla
ameriško dirt road netlakovana cesta
ameriško, mineralogija pay dirt zemlja bogata zlata
dirt roof rušnata streha
dirt track mehka dirkalna steza
yellow dirt zlato
to treat s.o. like dirt slabo s kom ravnati
a spot of dirt madež

disiciō (v najboljših rokopisih pogosto dissiciō) -ere -iēcī -iectum (dis in iacĕre, zato je i v prvem zlogu dolg po stavi, ta dolžina pa se je po izpadu j neprimerno označevala z dvojnim s)

1. razmetati, razbi(ja)ti, razrušiti, porušiti, razdejati: Acc. fr., Varr. Fr. idr., saxa, lapides, silvas, montes Naev. fr., arcem, moenia, munitiones N., partibus disiectis Lucr., disiectis oppida muris V., bello disiecerat urbes V., disiecit fulmine montes V., disiecti membra poëtae H. razkosanega, ni rota stipitis occursu fracta et disiecta esset O., disiecta tempestate statua L., disiectae terrae motu civitates Suet., disicere alicuius domum Vell.

2. razgnati, spoditi, razkropiti, razpršiti, poseb. voj.: phalangem C., barbarorum copiis disiectis N., consensionis globus disiectus est N., medios cohors praetoria disiecerat S., disicere agmina, duces, rates V., naves passim, classem L., tempestas, quā ipsi disiecti forent L., disicere obvios T., disiectos consectatus T.; pren.: disiectā nebulā L., nubila disiecit O., disiectis nubibus Ap., disicere totos capillos O. razmršiti, (z grškim acc.:) disiecta comas O. ali crinem disiecta Venus Sil. z razpuščenimi (razpletenimi) lasmi, disiectae arenae T. razpihan. Pogosto pt. pf. disiectus 3 raztresen, osamljen: disiectos ab tergo aut lateribus circumveniebant S., disiecti equi Lucr., plebs … passim disiecta per herbas potabat O., disiectae catervae T., quod non disiecti, sed pariter ardescerent T., cuncta in curia disiecta erant T. vse je bilo … v neredu; occ.
a) raztreseno bivajoč (stanujoč), v raztresenih posadkah bivajoč: quod imparatis disiectisque accidere fuit necesse Hirt., disiecti aliisque nationibus permixti T.
b) (o stvareh) raztreseno stoječ, (tu in tam) razmetan: disiecta aedificia C., late disiecta moenia L., vasta disiectaque spatio urbs L. prek širnega prostora raztezajoče se mesto, hostium disiecta (= hostes disiectos) frangere Amm.; od tod tudi: pabulatione, quae … cum exigua tum disiecta esset Hirt. ki je bilo … tako skopo kakor se je moralo opravljati na različnih krajih.

3. kaj zaprtega na silo in naglo odpreti: tellurem, undique portas Sil.

4. occ. razklati, razrezati, razsekati, odsekati: elephantum machaerā Pl., securi mediam frontem mentumque V., foedo disiectus vulnere O., disicere cotem novaculā Lact., sinciput ense Sid.

5. pren.
a) razmeta(va)ti = zapraviti (zapravljati), razsipa(va)ti, (po)tratiti: dide et disice Caecil. ap. Ci., pecuniam flagitiis disici Val. Max.
b) spodnesti (spodnašati), brezuspešno narediti, razbi(ja)ti, razdreti (razdirati), podreti (podirati), npr. namero, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati): disice (dissice) compositam pacem V., disiecta pax est Sil., temptatur, si rem disicere possent L., disicere haec consilia ducis L., cogitationem regiam Vell., novarum tabularum exspectationem Suet., Neroni cupitum id … libertae astu disiectum T.
c) po govorici raznesti (raznašati): ut nomen eius per totum terrarum orbem disiceretur Val. Max.

dolžnóst duty; obligation; task

po dolžnósti in duty bound
čut dolžnósti sense of duty
neprijetna dolžnóst unpleasant duty
storjen preko dolžnósti supererogatery
moja sveta dolžnóst my bounden duty
nehvaležna dolžnóst thankless duty
vršilec dolžnósti vicegerent
v dolžnóst (v d.) konzula acting consul
javiti se na dolžnóst to report for duty
izpolnitev dolžnósti carrying out one's duty
moja dolžnóst je, da grem tja it is incumbent on me to go there
opravljati svoje dolžnósti to attend to one's duties; to perform one's duties
ne opraviti svoje dolžnósti to fail in one's duty
prevzeti dolžnósti to take up one's duties
storiti svojo dolžnóst to do one's duty
to smatram za svojo dolžnóst I think it my duty
smatram za svojo dolžnóst, da (rečem)... I think it my duty to (say)..., I deem it my duty to (say)...
odvezati dolžnósti to relieve of an obligation, to release from an obligation
zanemarjati svoje dolžnósti to be slack in one's duties

dolžnóst (-i) f

1. dovere, obbligo; impegno, mansione; precetto:
smatrati za dolžnost, šteti si v dolžnost considerare dovere (di)
izpolnjevati, opravljati, zanemarjati dolžnosti adempiere, fare, trascurare i doveri
službena dolžnost dovere d'ufficio
poklicna dolžnost dovere professionale
verske dolžnosti precetti religiosi
pravice in dolžnosti državljanov diritti e doveri dei cittadini

2. (funkcija, služba) funzione, incarico, carica; ufficio:
razrešiti koga dolžnosti destituire qcn. dalla carica
odhajati na novo dolžnost essere trasferito a nuovo incarico
vršilec dolžnosti facente funzione

dormir* [dɔrmir] verbe intransitif spati; figuré počivati; mirovati; stati (stojim); zaspati (sur quelque chose pri čem); biti ohlapno povešen (jadro)

laisser dormir pustiti spati, pustiti pri miru, ne se dotakniti
ne pas dormir de quelque chose ne moči spati zaradi česa
dormir à bâtons rompus spati s prekinitvami
dormir debout biti zelo zaspan
histoire féminin à dormir debout skrajno dolgočasna, neverjetna zgodba
dormir à la belle étoile spati pod milim nebom, na prostem
dormir comme un loir, une marmolte, une souche spati ko polh, kot ubit, ko klada
ne dormir que d'un œil (figuré) čuvati se, paziti se
dormir du dernier sommeil spati večno spanje
dormir sur une oreille, les yeux ouverts slabo spati, imeti rahlo spanje
dormir à poings férmés spati kot ubit
dormir sur les deux oreilles mirno, varno spati, biti pomirjen
dormir du sommeil du juste spati spanje pravičnega
dormir d'un profond sommeil, profondément globoko, trdno spati
dormir sur son travail počasi, brez vneme, zaspano opravljati svoje delo; spati pri delu
ne réveillez pas le chat qui dort (figuré) ne pogrevajte starih stvari
la fortune vient en dormant sreča pride k tistemu, ki ne stori ničesar, da bi jo dobil
qui dort dîne spanje prežene lakoto
il n'est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tihe vode globoko derejo

ear⁴ [iə] samostalnik
uho; posluh; ušesce, luknjica
figurativno pozornost

to be all ears napeto poslušati
to be by the ears skočiti si v lase
to bring the house (ali hornet's nest) about one's ears razdražiti množico proti sebi
my ears are burning v ušesih mi zveni
to fall (ali go) together by the ears skočiti si v lase
with a flea in the ears strogo grajo
to give ear pazljivo poslušati
to have (ali earn, win) the ear of s.o. biti od koga uslišan
to have itching ears rad opravljati
to have long ears biti radoveden
to have no ears ne imeti posluha
in at one ear and out at the other skozi eno uho noter in skozi drugo ven
to lend (ali turn) a deaf ear ne poslušati
little pitchers have long ears stene imajo ušesa
to play by ear igrati po posluhu
to make a silk purse out of a sow's ear iz slabe snovi narediti dobro stvar
an ear for music dober posluh za glasbo
over (head and) ears preko ušes
to prick up one's ears napenjati ušesa
quick ear dober sluh
to reach the ear of s.o. priti komu na uho
to set by the ears povzročiti prepir, nahujskati, spreti
to stop one's ears zamašiti si ušesa
up to the ears preko ušes
to tickle the ears laskati
walls have ears stene imajo ušesa
to win s.o.'s ear biti od koga uslišan
a word in your ears strogo zaupno, med nama povedano
I would give my ears glavo stavim

evil³ [í:vl] prislov
arhaično hudo, slabo

to speak evil of s.o. opravljati, obrekovati koga

examen [ɛgzamɛ̃] masculin izpit; izpraševanje; skušnja; preiskava, pregled; vpogled (de quelque chose v kaj)

examen d'admission sprejemni izpit
examen de fin d'apprentissage artisanal pomočniški (rokodelski) izpit
examen approfondi temeljita skušnja (izpit)
examen d'aptitude izpit o usposobljenosti
examen blanc poskusni izpit
examen de conscience izpraševanje vesti
examen écrit, oral pismeni, ustni izpit
l'écrit masculin, l'oral masculin d'un examen pismeni, ustni del izpita
examen d'entrée, de passage, de sortie (ali: de fin d'études) sprejemni, popravni, zaključni izpit
examen de maître, de maîtrise mojstrski, magistrski izpit
examen des matériaux preiskava materiala
examen médical zdravniški pregled
examen médico-légal mrliški ogled
examen pour permis de conduire vozniški, šoferski izpit
examen radioscopique, aux rayons rentgenski pregled
examen de sang preiskava krvi
examen de sélection izbirni izpit
examen de la situation presoja položaja
jury masculin d'examen izpitni odbor
être reçuà un examen avec la mention bien napraviti izpit z dobrim uspehom
être refusé, (familier) recalé, collé, blackboulé à un examen pasti na izpitu
faire l'examen opravljati izpit; raziskovati (de quelque chose kaj)
passer, subir un examen napraviti izpit
se présenter à un examen prijaviti se k izpitu
réussir à l'examen napraviti izpit, uspeti pri izpitu

exhibeō (star. exibeō) -ēre -uī -itum (ex in habēre)

1. pripeljati koga, privesti koga, prinesti kaj, predložiti kaj, poseb. jur.: Pl., Sen. ph., Eccl., exhibeas nobis Verrucium Ci. privedi … sem, fratres saltem exhibe Ci., exhibere testem Cu., aliquem ad iudicem, debitorem in iudicium Icti., exhibe librarium legum Ci., exhibere pallium, centonem Petr., rationes Plin. iun., tabulas testamenti Suet.; pren.: veritatem exhibere Cu. dognati; occ.:
a) oddati, izdati, predati, izročiti: omnia alicui integra Ci., servum Ci., uxorem, liberos Icti., agere ad exhibendum Icti. tožiti za izročitev, ad exhibendum formulam accipere Plin. iun. besedilo (formulo) tožbe za izročitev.
b) dopustiti, pripustiti, dovoliti, privoliti: exhibe liberam contionem Argis V., in non exhibitis lusa toris O.

2. pren. kazati, izkaz(ov)ati, pokazati, izkaz(ov)ati, razode(va)ti, spoznati dati: populo Romano philosophiam Ci., exhibuit gemino praesignia tempora cornu O., exhibuit linguam paternam (drzni očetov jezik) O., exhibere querulos ore gemente sonos O. tožeče glasove spustiti, formamque removit (dea) anilem Palladaque exhibuit V., ubi calor … aestatem quoque similem exhibet Cels., quorum virtus exhibet solidum decus Ph. kaže pravi sijaj, ex hac nota sapientem alicui exhibere Sen. ph., vere civilem virum exhibere Q., pruna nucibus insita faciem parentis … exhibent Plin., memorabile populi Romani oculis spectaculum exhibuit publicum funus Vergini Rufi Plin. iun.; z dvojnim acc.: tres tibi se nudas exhibuere deae O., exhibere se adorandum adeuntibus Suet.; occ.
a) izvrševati, izkazovati, izprič(ev)ati, dokaz(ov)ati, uresničevati: imperium Pl., virtutem Iust., regi fidem Cu., domino fidem et benevolentiam Col., alicui humanitatem Plin. iun., moderationem clementiamque in aliqua re Suet., vicem tortoris Cels. posel mučitelja opravljati, vicem spodii Plin. kovinski pepel nadomeščati; pesn.: promissa exhibent fidem O. se izpolnjujejo, exhibere vocis fidem Ph. dokaz(ov)ati resničnost besed, uresničiti (uresničevati) besede.
b) biti za kaj, služiti komu za kaj: exhibere pertinacem inimicum Val. Max., alicui ministratorem Suet., professum adversus Phocenses ducem Iust., pro fratre hostem Iust.; se exhibere s predikatnim acc. izkaz(ov)ati se: se admirabilem Val. Max., malle se tribunum omnibus exhibere quam paucis advocatum Plin. iun.
c) povzročiti (povzročati), storiti, delati, prizade(va)ti: argutias Pl., alicui molestiam Pl., Ci. idr. mnogo sitnosti prizade(va)ti komu, alicui negotium Pl., Ci., idr. mnogo truda (sitnosti) prizade(va)ti komu, ipse exhibes negotium tibi Plin. iun., exhibere curam (delo) puellis Tib., aliquanto minus difficultatis Cels., alicui difficilem laborem Col.; s predikatnim acc.: rem salvam Pl., vias tutas O.
č) rediti, hraniti, preživeti (preživljati), vzdrževati: aliquem alimentis, vitam misere, diu vitam stupri patientiā Iust., se, parentes, uxorem, nautas Icti., dare athletae, unde se exhiberet Dig., aliquem benigne triduo exhibere Vulg.
d) da(ja)ti, poda(ja)ti, ponujati, podeliti (podeljevati), (na)kloniti, pokloniti (poklanjati): librum, quem … promiseram, exhibeo Plin. iun., exhibere cibum, potum, tectum Icti., palatinis … dapes Lamp., milites Lact. da(ja)ti, vicariis suis epulas Lact.; poseb. v amfiteatru igre, boje prirediti (prirejati), nastopiti da(ja)ti komu: comoediam publicis spectaculis, Troiae lusum, gladiatoria munera, naumachiam, quadrigarum certamina Suet., ad ferrum quadrigentos senatores Suet., Thessalos equites, adulescentulum Lucium Africanas Suet., Plin. iun. afriškim panterjem.

expédier [ɛkspedje] verbe transitif odpraviti (vlak), odpremiti (paket), (od)poslati (pismo); hitro opraviti (delo); hitro se znebiti (quelqu'un, quelque chose koga, česa); napraviti overjen prepis (listine)

expédier son adversaire au tapis (boksanje) spraviti nasprotnika na tla
expédier les affaires courantes opravljati tekoče posle (zadeve)
expédier quelque chose par avion, par chemin de fer, par camion, par la poste, par bateau poslati kaj z letalom, po železnici, s kamionom, po pošti, z ladjo
cet élève expédie son devoir en cinq minutes ta učenec opravi, zmaši nalogo v petih minutah
expédier le courrier odpraviti pošto (pisma itd.)
expédier quelqu'un au diable poslati, nagnati koga k vragu
expédier quelqu'un dans l'autre monde (familier) koga na oni svet spraviti, poslati
expédier un télégramme, une lettre recommandée oddati brzojavko, priporočeno pismo
expédier en grande, en petite vitesse poslati kot brzovozno, kot vozno blago
une tâche (na) hitro opraviti kak posel, nalogo

extra² [ɛkstra] familier, adjectif izvrsten, odličen, neprimerljiv, prima; masculin, invariable dodatek; nekaj izrednega; pomožni natakar ali služabnik

vin masculin extra izredno dobro vino
engager un extra najeti posebnega, dodatnega služabnika
il a fait un extra pour ses invités napravil je posebno dober obed za svoje povabljence
faire des extra le samedi opravljati, posebno, dodatno delo ob sobotah