Franja

beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

beseda za obljubo palabra por palabra
dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
ustrezna beseda palabra apropiada
zastarela beseda arcaísmo m
visoko zveneče besede palabras altisonantes
častna beseda! palabra de honor!
z malo besedami en pocas palabras
z eno besedo en una palabra, en resumen
z drugimi besedami con otras palabras
z besedami (= čisto izpisano) en letras
v besedi in sliki con texto e ilustraciones
brez besed (= brez teksta) sin leyenda
dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
nobene besede več! ¡ni una palabra más!
biti mož besede ser hombre de palabra
ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
to so samo besede! palabras y nada más!
to so prazne besede son palabras vanas
beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
držati (svojo) besedo cumplir su palabra
ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
imeti besedo (parlament) tener la palabra
glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
nobene besede ne reči no decir ni palabra
odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
požirati besede comerse las palabras
prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
ne priti do besede no llegar a hablar
ne pustiti do besede no dejar hablar
potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
tehtati svoje besede pesar sus palabras
vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta

Blutprobe, die, Medizin analiza krvi, krvna preiskava, krvni test; wegen Alkohol: odvzem krvi; eine Blutprobe machen odvzeti kri

brotlos Arbeit, Kunst: nedonosen; figurativ brez sredstev; jemanden brotlos machen odvzeti (komu) eksistenco

concinnō -āre -āvī -ātum (concinnus)

1. pravilno stakniti (stikati), pripraviti (pripravljati), sestaviti (sestavljati), skladno napraviti (napravljati), v red spraviti (spravljati), urediti (urejati), uravna(va)ti: aream Pl., livorem scapulis suis Pl. ozdraviti, vinum Ca., vultum Petr. nališpati, cadaver Ap.

2. pren.
a) čemu pravo obliko da(ja)ti, (iz)oblikovati kaj: ingenium Sen. ph.
b) napraviti (napravljati), storiti (delati), prizade(va)ti, (na)snovati, osnovati, roditi: concinnat amorem consuetudo Lucr., quantum homo bilinguis concinnet mali Ph., c. multum negotii alicui Sen. ph.; s predikatnim acc. koga narediti kakega: suis (svojcem) se levem Pl., aliquem insanum verbis suis Pl. razjarjenega, lacrimantem concinnas tu tuam uxorem Pl. v jok spravljaš, liberis orbas c. oves Pl. ovcam odvzeti mladiče, ki še sesajo.

cōnfiscō -āre -āvī -ātum (cum in fiscus)

1. v blagajni hraniti: pecuniam confiscatam habere Suet.; pren.: aliquid in confiscato habere kaj pripravljeno (v roki) imeti: Tert.

2. imetje komu odvzeti v korist državne (cesarske) blagajne (fiscus), imetje komu zapleniti, zaseči: hereditates, reditum medii temporis Suet., tudi c. aliquem Suet., Icti. komu zaseči imetje (in z njim ravnati kot z veleizdajalcem).

čár charm; glamour; grace; fascination; attraction; sweetness; (čaranje) magic, spell, enchantment, charm

premagati čár to break the charm
odvzeti čemu čár (figurativno) to take the gilt off the gingebread

čín

vojaški čín rank
vojaki brez čína, navadni vojaki the ranks
napredovati v čín generala to be promoted to the rank of general
odvzeti komu čín to reduce someone to the ranks

débarrasser [debarase] verbe transitif pospraviti, prostor napraviti, sprazniti

débarrasser le chemin napraviti prosto pot
débarrasser quelqu'un de quelque chose osvoboditi, rešiti koga česa; odvzeti komu kaj
débarrasser quelqu'un d'un souci rešiti koga skrbi
des voleurs m'ont débarrassé de mon argent (humour) tatovi so me olajšali za denarnico
vous pouvez débarrasser lahko pospravite mizo (posodo, itd.)
se débarrasser de quelque chose znebiti se; odložiti (de quelque chose kaj), sleči se
débarrassez-vous! odložite (plašč)!
se débarrasser d'une mauvaise habitude znebiti se grde navade

dédoubler [deduble] verbe transitif razpoloviti; razgrniti; odparati podlogo (pri obleki); chimie razkrojiti v obe sestavini; razredčiti (alkohol); sport prehiteti za eno rundo, imeti eno rundo prednosti

se dédoubler razpoloviti se, ločiti se na dvoje; figuré razdeliti se; biti na večmestih istočasno; izgubiti podlogo (obleka); izgubiti enotnost svoje psihične osebnosti
dédoubler un manteau odvzeti plašču podlogo
dédoubler une classe razpoloviti razred
dédoubler un train, un convoi odpraviti zaporedoma dva vlaka namesto enega

déferrer [defɛre] verbe transitif odstraniti železje, okove, podkev (quelque chose s česa)

déferrer une caisse sneti železne okove z zaboja
déferrer un prisonnier odvzeti ujetniku, zaporniku okove, verige z rok in nog
déferrer un cheval sneti podkev konju
se déferrer izgubiti podkev

demoralizirati glagol
(odvzeti upanje) ▸ demoralizál [erkölcsileg bomlaszt]

devíštvo maidenhood; virginity; maidenhead

odvzeti devíštvo to deflower

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

državljanstv|o srednji spol (-a …) die Staatsangehörigkeit, die Nationalität
odvzeti komu državljanstvo (jemanden) ausbürgern
odvzem državljanstva die Expatriation, die Ausbürgerung, die Entziehung der Staatsbürgerschaft
podeliti komu državljanstvo (jemanden) einbürgern/naturalisieren
pridobitev državljanstva der Erwerb der Staatsbürgerschaft
sprejem v državljanstvo die Einbürgerung, die Naturalisierung, die Verleihung der Staatsbürgerschaft
listina o sprejemu v državljanstvo die Einbürgerungsurkunde
prošnja za sprejem v državljanstvo der Einbürgerungsantrag
brez državljanstva heimatlos, staatenlos
oseba brez državljanstva der / die Staatenlose
človek z dvema ali več državljanstvi der Mehrstaater
potrdilo o državljanstvu der Staatsbürgerschaftsnachweis, Staatsangehörigkeitsausweis
zakon o državljanstvu das Staatsbürgerschaftsgesetz

državljanstvo samostalnik
(pripadnost državi) ▸ állampolgárságPovezane iztočnice: aktivno državljanstvo, častno državljanstvo, dvojno državljanstvo, državljanstvo po rodu, državljanstvo z rojstvom

državljánstvo citizenship; national status

oseba brez državljánstva stateless person
pridobitev državljánstva, sprejem v državljánstvo naturalization
dati komu državljánstvo, sprejeti koga v državljánstv to naturalize someone
dobiti državljánstvo to become naturalized
izgubiti slovensko državljánstvo to be divested of Slovene citizenship
dvojno državljánstvo dual citizenship
odvzeti komu državljánstvo to deprive someone of his citizenship

državljánstvo droit moški spol de citoyen, qualité ženski spol de citoyen, nationalité ženski spol

dobiti državljanstvo acquérir le nationalité
dati državljanstvo naturaliser, octroyer la nationalité
izguba državljanstva déchéance ženski spol de la nationalité
odvzeti državljanstvo priver de la nationalité

éborgner [ebɔrnje] verbe transitif iztakniti eno oko (quelqu'un komu), oslepiti, močno udariti na eno oko; odstraniti očesa (pri sadnem drevesu)

s'éborgner izgubiti eno oko, oslepeti na enem očesu
éborgner une maison odvzeti hiši svetlobo ali razgled

empty² [ém(p)ti] prehodni glagol & neprehodni glagol (out of)
(iz)prazniti (se) (into)
izli(va)ti (se)

to empty s.o. of s.th. odvzeti komu kaj, oropati ga česa

exasperō -āre -āvī -ātum

I.

1. medic. docela hrapavo, hripavo, prisadno storiti, v pass. ohrapeti, ohripeti: cutem, oculum, palpebras Cels., fauces Cels., Plin. iun., rasae fauces vocem exasperant Q., faucium vitio exasperatur vox Q., arteria exasperata Plin. ohriplo grlo.

2. tla hrapava narediti (delati): moles frequentibus exasperata saxis Sen. rh., frontem regionis silvae exasperant Mel.; occ. z reliefom (o)krasiti: innumeris aegida signis exasperare Cl.

— II. pren.

1. morje vzburka(va)ti, razburka(va)ti: Amm., exasperato fluctibus mari L. ob nemirnem (valovitem) morju, fretum … saeva ventorum rabies motis exasperat undis O., auster, qui Siculum pelagus exasperet Sen. ph.

2. narediti kaj rezko, trpko: (vinum) … acore exasperatur Macr.; pren.: exasperare amicitiae dulcedinem Aug.

3.
a) podivjačiti, le v pass. = podivjati, osuroveti: tot malis durati exasperatique L.
b) razdražiti (razdraževati), ogorčiti (ogorčevati), razsrditi (razsrjevati): animum, Ligures L., (Clito) nihil remittente magis exasperabatur Cu., exasperare maiorem partem civitatis Val. Max., canes Ap.
c) α) (po)slabšati medic.: morbum Cels., tussim Plin., luctando ulcera sanescentia exasperantur Cels. β) opisujoč v nič devati, hudo opiso(ov)ati: rem Q., facinus Ap.

— III. hrapavost odvzeti čemu = (o)brusiti kaj: saxo exasperare ensem Sil.