Franja

marque [mark] féminin znak, značka, znamenje; žig, pečat; sled; brazgotina; materino znamenje; pega; figuré kov; commerce znak, znamka (tvrdke na blagu); igralna znamka; marine svarilni znak; commerce trgovsko podjetje, ki proizvaja odlične proizvode, ti proizvodi

de marque (commerce) kvaliteten, odličen
personnage masculin, hôte masculin de marque odlična oseba, odličen gost
de la bonne marque najboljše vrste
c'est bonne marque to je dobro znamenje
à vos marques! prêts! partez! (sport) pozor! pripravljeni! zdaj!
marque de parti, d'association strankin, društveni znak
marque à froid, à chaud vtisnjen, vžgan žig
marque de commerce, de fabrique trgovski, tovarniški znak
marque caractéristique značilnost, posebnost
marque de correction (typographie) korekturno znamenje, znak
marque déposée sodnijsko vpisana varstvena (zaščita) znamka (marka)
marque d'infamie vžgano znamenje, figuré sramotni madež
marques pluriel de Judas (populaire) sončne pege (na obrazu)
marque de naissance materino, prirojeno znamenje
marque de reconnaissance spoznavni znak
des marques de pas dans la neige sledovi korakov v snegu
des marques de doigts sur un verre sledovi prstov na kozarcu
à la mi-temps, la marque est de trois à zéro (sport) po prvem polčasu je rezultat 3: 0
une grande marque de champagne odlična znamka šampanjca

memōria f

1. spomin:
a memoria d'uomo od pomneža
cadere dalla memoria a pasti v pozabo
fatto degno di memoria znamenit dogodek
girare per la memoria priti na pamet
memoria artificiale mnemotehnična sredstva
memoria d'elefante pren. odličen spomin
richiamare alla memoria priklicati v spomin

2. spomin; sloves:
in memoria (di) v spomin
di gloriosa memoria znamenit

3. dokument; pričevanje

4. narodni junak; znamenitost:
una memoria nazionale narodni junak, narodna znamenitost

5.
memorie spomini, memoari

6. beležka
pro memoria promemorija, zapisek; ekst. razprava:
memorie dell'Accademia delle scienze razprave Akademije znanosti

7. um:
perdere l'uso della memoria, uscire fuori della memoria ponoreti

8. inform. pomnilnik

montón moški spol kup, velik, množina; kopica (snopov); malopridncž

un montón de cosas kup stvari
a montón poprek, počez; površno
a montónes na kupe
de(l) montón vsakdanji, navaden
en montón kupoma, v kupih; skupaj
salirse del montón odlikovati se, biti odličen

nogometaš samostalnik
(kdor igra nogomet) ▸ labdarúgó, futballista, neformalno ▸ focistaBližnji vzhod je vedno bolj mikaven za slovenske nogometaše. ▸ A Közel-Kelet egyre csábítóbb a szlovén labdarúgók számára.

odbojkar samostalnik
(športnik) ▸ röplabdázó, röplabdásSopomenke: odbojkaš
Povezane iztočnice: odbojkar na mivki

part¹ [pa:t] samostalnik
del, kos; sestavni del, sestavina
matematika del ulomka (three parts tri četrtine)
tehnično posamezen del (parts list seznam posameznih delov, spare part nadomestni del)
delež, udeležba (he wanted no part in the proposal o predlogu ni hotel nič vedeti)
del telesa, ud, organ (the privy parts spolni organi)
zvezek (knjige: the book appears in parts)
stranka v sporu (he took my part postavil se je na mojo stran)
dolžnost (I did my part storil sem svojo dolžnost)
gledališče, figurativno vloga (to act a part in igrati vlogo koga v; the government's part in the strike vloga vlade v stavki)
glasba (pevski ali instrumentalni) glas, part (to sing in parts večglasno peti, for several parts za več glasov)
arhaično, množina nadarjenost, zmožnosti (a man of parts zmožen človek, pametna glava)
pokrajina, predel, območje (in foreign parts v tujini, in these parts v teh krajih)
ameriško preča

part by part del za delom, kos za kosom
in part deloma
to be art and part biti udeležen pri čem, biti sestavni del česa
to have a part in s.th. biti udeležen pri čem
for my part kar se mene tiče
on the part of od, od strani
of parts nadarjen, odličen, mnogostranski
on my part z moje strani
the most part največji del
for the most part večinoma
to have neither part nor lot in ne imeti nobenega opravka s čim
to play a part ne biti iskren, varati, igrati
to play a noble part ravnati plemenito
part and parcel bistveni del česa
to take s.th. in good (ill; ali bad) part ne zameriti, dobro sprejeti (zameriti, slabo sprejeti)
to take part in sodelovati, udeležiti se
to take the part of; ali to take s.o.'s part biti na strani koga, zagovarjati koga
payment in parts plačilo na obroke
slovnica part of speech besedna vrsta
to be careful of one's parts of speech paziti na čistočo govora

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

perfect¹ [pə́:fikt] pridevnik (perfectly prislov)
popoln, dovršen, vzoren, perfekten; gotov, končan; točen; spreten, okreten, vešč (in)
slovnica dovršen
matematika cel

to make perfect izpopolniti, perfektuirati
a perfect stranger popoln tujec
slovnica perfect participle pretekli deležnik
matematika perfect number celo število
letter perfect dovršen, odličen, neprekosljiv

perla ženski spol biser; kroglica

perla de cultivo gojen (umeten) biser
de perlas izvrsten, odličen
eso me viene de perlas to mi pride kot naročeno

pintado pisan, mnogobarven; pik; čast, prižast

el más pintado (fam) najpametnejši
papel pintado tapetni papir
eso viene (como) pintado to pride kot poklicano
no poder ver a uno ni pintado ne moči koga prenašati
que ni pintado lep, izvrsten, odličen
¡pintado! sveže pobarvano!

plesalec samostalnik
(kdor pleše) ▸ táncosNa terasi pred kočo so se zavrteli prvi plesalci. ▸ A kunyhó előtt a teraszon elkezdtek táncolni az első táncosok.

premio moški spol nagrada, premija, plačilo; nadav, ara, ažio

premio de honor častna nagrada
premio Nobel (pro Paz) Nobelova nagrada (za mir)
premio de seguro zavarovalna premija
gran premio glavna nagrada; glavni dobitek
a premio na obresti
sacar premio biti odličen učenec
repartición de premios razdelitev nagrad (v šoli)

primero prvi, prejšnji, nekdanji, prvoten

primera clase prvi razred
primera cura (med) prva pomoč
primera enseñanza osnovnošolski pouk
primera salida (gled) prvi nastop
el primero prva zapoved
el estado primero prvotno stanje
primera(s) prueba(s) prvi odtis
a primera hora zgodaj
de primero sprva, najprej; poprej
de primera odličen, sijajen
lo primero glavna stvar, najvažnejše
a primeros de mayo v prvih majskih dneh
hasta primeros del (mes) próximo do začetka prihodnjega meseca
al primero que se presente (ali que llegue) komur koli; prvemu prišlecu

pr̂vī -ā -ō prvi: -a pomoć; ti nisi u -oj mladosti; to se vidi na -om koraku; radnik od -e ruke odličen delavec; pitanje -oga reda pomembno vprašanje; voditi -u riječ u društvu imeti prvo besedo v družbi; svirati -u violinu tudi ekspr. igrati prvo violino; u -om redu je on stručnjak, i tek onda pisac; stavljati što u prvi plan postavljati kaj na prvo mesto; biti u -om planu biti na prvem mestu; prvi kokoti, prvi pijetli prvi petelini, zelo zgodaj; prvi put prisl. prvič, prvikrat; Prva neprijateljska ofanziva; Prvi maj; Prvi srpski ustanak; Prvi svjetski rat

razza¹ f

1. pleme; pasma:
razze bovine, equine goveje, konjske pasme
animali da razza plemenske živali
di razza, di pura razza čistokrven, rasen
cavallo di razza čistokrven konj
atleta, musicista, scrittore di razza pren. odličen športnik, glasbenik, pisatelj
fare razza razmnožiti, razmnoževati se
fare razza a sé pren. držati se zase, ne iskati družbe

2. rasa:
razza bianca, gialla, nera bela, rumena, črna rasa

3. rod:
razza umana človeški rod
razza di vipere slabš. hudobnež, zahrbtnež

4. vrsta:
ortaggi di varie razze raznovrstne povrtnine
che razza di discorsi stai facendo? kaj neki tveziš? kaj govoriš?
non voglio aver a che fare con quella razza di cretino nočem imeti opravka s tistim težkim bedakom

réussite [reüsit] féminin uspeh; ugoden izid; familier v svojem žanru popolno, odlično delo; pasjansa (igra)

c'est une réussite to je uspela stvar
ce film est une réussite ta film je zelo uspela stvar, je odličen
faire une réussite igrati pasjanso
fêliciter quelqu'un pour la réussite de quelque chose čestitati komu za uspešen izid, za uspeh v čem

revanche [rəvɑ̃š] féminin maščevanje, povračilo, revanša; oddolžitev, vrnjena usluga; ponovna igra po izgubijeni igri

en revanche v zameno, v nadomestilo, nasprotno, za to
à charge de revanche s pogojem recipročnosti, da se isto vrne
j'ai mal déjeuné, mais, en revanche, j'ai bien dîné slabo sem kósil, zato sem pa dobro večerjal
la moisson a été médiocre, en revanche, la récolte des fruits a été excellente žetev je bila slaba, zato pa pridelek sadja odličen
prendre sa revanche sur quelqu'un maščevati se nad kom, revanširati se komu
refuser de donner sa revanche à l'adversaire odbiti igranje revanšne partije, revanšo z nasprotnikom

rēx, rēgis, m (regere; prim. skr. rājā kralj, rā́jati (on) vlada, kraljuje, je kralj, got. *reiks vladar, stvnem. rīkki mogočen, imeniten, odličen, prvotno = regius, gal. -rīx v imenih Dumno-rīx, Orgeto-rīx, Catu-rīx idr., starolit. rikys kralj)

1. voditelj, vladar države, kralj, knez: rex Deiotarus in Deiotarus rex Ci., Alexander rex Ci., S. fr., Amulius rex Albanus L., Persarum rex Darius N., rex vetustissimus Iust., reges tragici Iust. kralji v tragediji, gledališki kralji, sub rege esse L., rex Tarquinius nec se nec suos regere potuit Ci., regem … Tyrrhenūm Aulesten V. = etrurski „lar“, regem deligere, creare, constituere Ci., aliquem regem appellare C., Ci. komu dati kraljevski naslov (s tem je rimski senat odlikoval tuje vladarje); pesn. atrib.: populus late rex V. na daleč vladajoč; occ.
a) perzijski kralj (prim. gr. βασιλεύς ali ὁ μέγας βασιλεύς): Ter. idr., Alcibiadem a rege corruptum N.; podobno rex regum α) o Agamemnonu: L., Vell. β) o partskem kralju: Pl., Suet.
b) sufét v Kartagini: Hannibal ut rediit, rex factus est N., Carthagine quotannis annui bini reges creantur N.

2. meton. pl.
a) kralj in njegova soproga, kralj in kraljica, kraljevska dvojica, kraljevski par: Ptolemaeus Cleopatraque reges L., controversiae regum C. (= Ptolemaei et Cleopatrae).
b) kraljevska rodbina, kraljevska družina, kraljevski rod: post reges excitos L., ne quis eum motum regibus nuntiaret L., direptis bonis regum L.
c) kralj(ev)iči, kraljevi sinovi (kraljeva sinova), princi (princa): reges Syriae Ci., rex Epiphanes T. kraljevič.

3. metaf. kralj, vladar, gospodar, glavar, načelnik, vodja: rex divûm atque hominum O. ali rex Olympi V. ali rex deorum V. = Iuppiter, rex aquarum O. = Neptunus, rex umbrarum O. ali rex Stygius V. = Pluto; zato regis solium V. = Plutonis solium, rex ferarum Ph. = leo, rex apum Col., V. matica (ki so jo imeli starodavniki za samca), rex iumenti Stat. = taurus, rex avium Plin. = aquila; o rekah: rex fluviorum Eridanus V. (kot glavna italska reka); rex (sc. vinorum) Phanaeus V. vino najbolj kraljevske vrste (sorte, bire); occ.
a) pokrovitelj, zaščitnik zajedavcev (zajedalcev): Ter., Col., Mart. idr., equus ut me portet, alat rex H.
b) večinoma pesn. vsak bogataš, mogočnik, mogočnež, mogotec, imenitnik, bogati zaščitnik, srečnik: meus rex potitus est hostium Pl., regem me esse oportuit Ter. jaz naj bi bil bogataš!, pauperum tabernae regumque turres H., magnorum maxime regum sapiens … denique rex regum H.; pl. reges (o prijateljih takrat mogočnega Cezarja): Ci. ep. velika gospoda.
c) voditelj, vzgojitelj mladeži: acta non alio rege pueritia H.; od tod verz pri otroški igri: rex eris, si recte facies; si non facies, non eris H.
d) kot častni naslov npr. o Eneju: V.
e) rex mensae (= gr. βασιλεύς = συμποσίαρχος) predsedujoči (predstojnik) pojedine, predsednik pri pojedini, stoloravnatelj: Macr.; v stiku tudi samo rex = Prud.
f) kralj sodišč (o velikem govorniku, ki zmaga na vseh procesih): Asc.

4. v času republike po izgonu kraljev
a) (politično z negativnim prizvokom) trinóg, despót, tirán, samosílnež, samosílnik, samodržec, samovladar, samovladnik: rex populi Romani (= Caesar) Ci., impune quae lubet facere id est regem esse S., reges constituuntur, non XV viri Ci.
b) kot rel. t.t. „kralj“ = vodja, voditelj, službeni naziv svečenika žrtvovalca: rex sacrorum, rex sacrificiorum Ci. ali rex sacrific(ul)us L., quia quaedam publica sacra, per ipsos reges factitata erant, regem sacrificulum creant L., rex Nemorensis Suet. svečenik aricijske Diane. Kot priimek Marcijevega rodu Rēx, Rēgis, m Réks: S., Ci. ep., L., Suet.; v besedni igri: Brute … cur non hunc Regem iugulas? H.

Opomba: Gen. pl. regerum: Char.

scalpēllo m

1. dleto; zasekač:
scalpello da falegname, da muratore mizarsko, zidarsko dleto

2. umet. dleto:
arte dello scalpello kiparstvo
lavoro di scalpello kip
un valente scalpello ekst. odličen kipar

3. med. skalpel, kirurški nož

4. vrtalna krona

shot¹ [šɔt]

1. samostalnik
strel; izstrelek, projektil, krogla, šibra (šibre), sekanci
šport met, udarec, strel
šport krogla; strelec
pogovorno fotografija; filmski posnetek, snemanje; doseg, domet, streljaj
figurativno poskus; poteza v igri
pogovorno ugibanje
tehnično razstrelitev
sleng vbrizg, injekcija, doza (mamila)
pogovorno kozarček, požirek (of gin brinovca)

at a shot s prvim strelom (udarcem), s prvim strelom
a shot at the goal strel (met) na gól
a shot in the locker še ena krogla za izstrelitev, figurativno, pogovorno denar v žepu, zadnja rezerva
like a shot pogovorno kot iz puške, kot strela, bliskovito, hitro, takoj
by a long shot sleng daleč; zelo
not by a long shot še zdaleč ne, nikakor ne
at the third shot pri tretjem poskusu
out of shot zunaj streljaja ali dometa
within shot v dometu
within ear-shot dovolj blizu, da se more slišati; v slišaju
a shot of cocaine vbrizg kokaina
shot of distress alarmni strel v sili
bow shot strel iz loka
a crack shot, a dead shot mojstrski strelec, ki nikoli ne zgreši
flying shot strel na premičen cilj
hail of shots toča strelov (krogel)
random shot na slepo dan strel (; figurativno opazka); figurativno ugibanje
he is an excellent shot on je odličen strelec
he is no shot on ne zna streljati
he is a poor shot at solving problems on slabo rešuje probleme
he was (he went) off like a shot kot strela je šinil proč
to be nearer the bull's eye at each shot figurativno pri(haja)ti vedno bliže svoji sreči
I would do it like a shot jaz bi to storil brez pomišljanja
he got several shot(s) in the leg dobil je več šiber v nogo
they did not fire a single shot niti enega strela niso dali
to have a shot at streljati na, figurativno poskusiti
not to have a shot in the locker biti brez streliva, figurativno biti "suh", brez cvenka (denarja)
you have made a bad shot zgrešili ste, niste zadeli (pogodili); zmotili ste se
to put the shot šport suniti kroglo

2. prehodni glagol
nabiti (puško); obtežiti s svinčenimi šibrami; oskrbeti z municijo