Franja

Chrēstus -ī, m (Χρεστός) Hrest,

1. ime sužnja ali osvobojenca: Ci. ep.

2. ime osvobojenega Juda: Suet.

3. napačna oblika namesto Chrīstus: Tert., Lact.

cikličen pridevnik
1. (ponavljajoč) ▸ ciklikus, körkörösPovezane iztočnice: ciklične obremenitve, ciklični saldo

2. (vsebinsko povezan v celoto) ▸ ciklikus
Svoja dela je razvrstila v majhne ciklične sklope s tematiko narave. ▸ Műveit kisebb, a természet témájával foglalkozó, ciklikus egységekre osztotta

3. kemija (o spojini) ▸ ciklikus, gyűrűsMonosaharidi nastopajo pretežno v cikličnih oblikah. ▸ A monoszaharidok elsősorban ciklikus alakban fordulnak elő.
Povezane iztočnice: ciklična oblika, ciklični adenozin monofosfat

4. glasba (iz več povezanih stavkov) ▸ ciklikus, többtételes

circuitiō (circumitiō) -ōnis, f (circumīre)

I.

1. abstr. hoja v krogu (okrog), kroženje, krožitev, sukanje, vrtenje: c. tympani plani Vitr., efficere modicas circumitiones (tympani) Vitr., orbiculorum circumitiones Vitr.; pren.: insecuti temporis c. Cod. I. (pre)tek.

2. konkr.
a) krožna pot (črta), krog, obod: liberata c. Vitr. krog na vodoravnem, celeriter consequi iustam circumitionem Vitr. pravšnje mesto na svoji krožni poti.
b) krožni zavoj: collocanda oppida sunt... circumitionibus Vitr., in cursibus et circumitionibus (namreč vodovodov) spiritus naturales aliter atque aliter fiunt Vitr., munimentum fluminis circumitione vallatum Amm.; met. α) površina kroga: Vitr. β) hodnik, hodišče: cum haberent singula tabulata circumitionem cubitorum ternum Vitr., duo triclinia cum circumitionibus inter se spectantia Vitr. γ) oblina: extrema tympani circumitio Vitr. valjasta oblika bobna.
c) ovinek, okoliš: sin autem non longum erit circumitio Vitr. eius montis iugum oras maris Hadriatici pertingit circumitionibus Vitr.; pren. ovinek, okoliš(i) v govoru ovinek v govoru, posredno postopanje: ita aperte ipsam rem modo locutus es, nihil circumitione (po drugih circum itione) usus es Ter., hic (Epicurus) circumitione quadam deos tollens Ci. nekako ovinkoma, quid opus est circumitione et amfractu? Ci., quid sibi volunt ambitus isti et circumitiones? Fr.; od tod ret. circuitio (= περίφρασις) opis: Corn.
č) okrožje, obseg: orbis terrae Vitr., duorum stadiorum habere ambitionis circumitionem Vitr.

— II. obhajanje, voj. obhod vojaških straž, (nočna) obhodna straža: circumitio ac cura aedilium plebi erat L.

complector -plectī -plexus sum (cum in plectere) „zaplesti (zapletati) se s čim“, — Od tod

1. oplesti (opletati) se okoli česa, oprije(ma)ti se, okleniti (oklepati) se koga ali česa, obje(ma)ti koga ali kaj: Pl., Lucr., Pr., Plin. idr., accurrit, mediam (čez pas) mulierem complectitur Ter., iuvenem medium complectitur L., Claudia Vestalis patrem complexa Ci., accubant mulieres complexi Ci., c. Cacum in nodum V., colla coniugis, caput digitis O., dextrā ramos, saxa manibus Cu. oprijeti se, hastam manu Cu., qui cum inter se complexi in terram ex equis decidissent N. med seboj spoprijeta; o pomoči (zavetja) prosečih: c. Caesarem (= Caesaris genua) C., genua Q., pedes V., dextram euntis V., aram O.; pren.: eadem (vitis) … claviculis suis quasi manibus, quidquid est nacta, complectitur Ci., corpus tremulum complectens undique vestis Cat., ubi mollis amaracus illum (Ascanium) floribus et dulci adspirans complectitur umbrā V. ga ogrne, me artior somnus complexus est Ci., sopor complectitur artūs V.; abs.: nequeunt complecti satis Pl. objeti se, quoad stans complecti (sc. adversarium) posset N.

2. pren.
a) prostorsko obda(ja)ti, okleniti (oklepati), zavze(ma)ti, obseči (obsegati): Sen. tr., Lucan., Stat., omnia complexus est Ci., complexi terram maris incola (= Proteus) O., XXXV stadiûm murus urbem complectitur, arx ambitu XX stadia complexa Cu.; poseb. voj.: c. XIV milia passuum, tantum spatium (sc. munitionibus), collem opere C., totius circuitum domus ita custodiis complexi sunt L. so s stražami obkolili, c. aliquem obsidione Vell. zajeti; pesn.: ossa gremio c. V. hraniti, effigiem c. in auro O. vdelati v zlat prstan; časovno obseči (obsegati): vergiliae … semenstri spatio intra se … omnium maturitatem complexae Plin.
b) obseči (obsegati) = povze(ma)ti, v sebi združiti (združevati), vsebovati, osvojiti (osvajati) (si), prilastiti (prilaščati) si, polastiti se česa, pod svojo oblast spraviti (spravljati), v (svoji) oblasti imeti: Q., tu nomine legis Liciniae omnes leges complexus es Ci., omnes omnium caritates patria una complexa est Ci. združuje v sebi, cunctam rem publicam res tuae gestae complexae sunt Ci. so obsegli = obsegajo, se nanašajo na …, te cum mea salute complector Ci. privzemam k …, cum est (vis = učinek) idoneam complexa naturam Ci. če se je nameril (če se nameri) na dovzetno naravo, quam (facultatem) quoniam complexus es, tene Ci. ep., cogitabat omnium partes complecti N., vires populi Romani, iam terrarum orbem complectentis L., totum terrarum orbem aut victoriis aut spe complexus Val. Max. (o Aleksandru Velikem), plures provincias complexus sum quam alii urbes ceperunt Cu. sem združil v svoji roki; v pass. pomenu gl. opombo; occ. α) v govoru ali pismu povzemaje pripovedovati, povedati, razložiti (razlagati), opis(ov)ati, povze(ma)ti: omnia eius facta oratione, vestra promerita orando, libro memoriam rerum Ci., causas complectar ipsā sententiā Ci. (o obnovi razlogov pri glasovanju), c. omnia unā comprehensione Ci., nolo pluribus, summam rem complectar L., c. utrumque unā appellatione, sententiam his verbis, pauca paucis Q. β) umsko obseči, doseči (dosegati), razume(va)ti, pojmiti, razb(i)rati: animo rei magnitudinem Ci., omne caelum totamque … terram mente Ci., quod neque oculis neque auribus neque ullo sensu percipi potest, cogitatione tantum et mente complectimur Ci., c. causam memoriā Ci., imperium mente Cu., si longior complectenda memoriā fuerit oratio Q. na pamet se naučiti, quae memoria complecteretur Q.; (o osebah) redk. brez dopolnila v abl.: c. ista innumerabilia Ci., formam ac figuram animi magis quam corporis complectantur T. naj pazijo bolj na …, in iis, quae scripsimus, complectendis (sc. memoriā) Q.; ret. in fil. izvesti (izvajati), skleniti (sklepati), zaključiti (zaključevati): Corn., aut ita complectemur, ut in unum conducamus propositionem et adsumptionem …, aut ita, ut ex contrario conficiatur sententia Ci.
c) z ljubeznijo obje(ma)ti = ljubeznivo zavze(ma)ti se za koga, za kaj, zanimati se za koga, za kaj, gojiti, negovati, ceniti, čislati, spoštovati: Sen. ph., Plin. iun., c. aliquem honoribus et beneficiis suis Ci., me … Pompeius omnibus studiis suis, laboribus, vitae periculis complexus est Ci., te summā benevolentiā complectemur Ci. ep. izkazovali ti bomo, omnes cives caritate c. L.; brez abl.: consilium hominis probavit, fidem est complexus Ci., Fortuna plerumque efficit caecos, quos complexa est Ci. katere zadene, c. philosophiam, virtutem Ci., oratorem (= eloquentiam) celeriter complexi sumus Ci. podali smo se na zgovornost, c. artes ingenuas O. gojiti. — Act. soobl.: complectit Vitr., complectite Pomp. fr. Opomba: Complecti s pass. pomenom: Curio ap. Prisc.; pt. pf. complexus Ulp. (Dig.), quo uno maleficio scelera omnia complexa esse videantur Ci. da vsebuje ta edini zločin vsa hudodelstva. — Nenavadna je oblika fut. I. complectebuntur (nam. complectentur) pri Vulg.

cōnsociō -āre -āvī -ātum

1. (socialno ali politično) združiti (združevati), zediniti (zedinjati), (z)vezati: vel consociare mihi quidem tecum licet Pl. dobro pobratiti se s teboj; z obj. v acc.: c. animos L., audaces T., pinus et populus umbram consociare amant H., c. se in omnia belli pacisque consilia L. v politiki popolnoma ujemati se s kom; v pass.: inter nos naturā ad civilem communitatem coniuncti et consociati sumus Ci., sidera … cur tria sint consociata, canam O., delecta ex iis et consociata forma T. iz teh izbranih življev sestavljena državna oblika; z dat.: consociare se pelago Mel. (o reki), soporem morti consocians defecit et mortuus est Vulg.; gram.: aliis consociari verbis ali indicativo consociari Prisc. vezati se.

2. skupno napraviti (napravljati) kaj, (raz)deliti si (med seboj), soudeležiti (soudeleževati), udeležiti koga pri čem, razode(va)ti komu kaj, priobčiti (priobčevati) komu kaj: imperium, regnum L., patres rem inter se consociant L. se skupno dogovore o čem, cum Themisto consociata res L., dii consociati L. skupni, zavezni bogovi, cum iis, qui ad se tuendos venissent, omnia esse consociata L., c. furorem cum aliquo L. ali consilia cum aliquo Ci., non cum malefico usum ullius rei c. Ph., c. vocem T. z govorjenjem se ponižati. — Od tod adj. pt. pf. cōnsociātus 3 (tesno) zvezan: numquam cum senatu tam vehementer consociati fuistis Ci., consociatissima voluntas Ci. ep. popolna skladnost mišljenja.

contracté, e [kɔ̃trakte] adjectif skrčen, kontrahiran; figuré, familier nemiren, napet

forme féminin contractée skrčena oblika (npr. du iz de le)

cunnus (connus) -ī, m (sor. z gr. κυσός ženski sram)

1. ženski sram, sramnica, žensko spolovilo: Mart.; (o živalski samici): c. mulae Cat.

2. met. ženska, ženščina: mirator cunni Cupiennius albi H. ženske v beli stoli = imenitne gospe, numquid ego a te magno prognatum deposco consule cunnum velatumque stolā H.; zaničlj. blodnica, hotnica, vlačuga, cipa: fuit ante Helenam cunnus taeterrima belli causa H.

3. pren. neka oblika kruha, polž: silignei cunni Mart.

cvet¹ [é] moški spol (-a, -ova/-a, -ovi)

1. die Blüte (tudi figurativno); (cvetica) die Blume; (cvetenje) der Flor, der Blumenflor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (bezgov Holunderblüte, breskov Pfirsichblüte, češnjev Kirschblüte, detelje Kleeblüte, kamilični Kamillenblüte, lipov Lindenblüte, muškatni Mazisblüte, pomarančevca Orangenblüte, vrtnice Rosenblüte); rastlinstvo, botanika die Blüte
oblika cveta die Blütenform
cevasti cvet Röhrenblüte
jezičasti cvet Zungenblüte
lijasti cvet Trichterblüte
nepravi cvet Scheinblüte
notranji cvet Scheibenblüte
ustnati cvet Lippenblüte
vrčasti cvet Krugblüte
vrstnati cvet gefüllte Blüte
zunanji cvet Strahlblüte
zvezdasti cvet Sternblüte
ženski cvet Fruchtblüte
agronomija in vrtnarstvo vejica s cvetovi der Blütenzweig
z velikimi cvetovi großblütig, großblumig
biti v cvetu in Blüte stehen
za zelenjavo: iti v cvet schossen
figurativno v cvetu let in der Jugendblüte

2.
tehnika železov cvet die Eisenblüte
kemija žvepleni cvet die Schwefelblüte
čreslov cvet die Lohblüte
agronomija in vrtnarstvo vinski cvet (bersa) der Kahm

degeneriran (-a, -o) degeneriert; ausgeartet, [mißartet] missartet, entartet
biologija degenerirana oblika die Kümmerform

dehibeō -ēre -uī (—) (dē in habēre, neskrčena oblika za dēbeō) dolgovati, dolžan biti: Pl.

deležje samostalnik
jezikoslovje (glagolska oblika) ▸ határozói igenév

demenca samostalnik
medicina (nevrološka bolezen) ▸ demenciaPovezane iztočnice: Alzheimerjeva demenca, degenerativna demenca, senilna demenca, starostna demenca, žilna demenca

deminutiv|en [é] (-na, -no) diminutiv
deminutivna oblika die Diminutivform

dēns dentis, m

1. zob (človeški in živalski): Pl., Varr., Cels., Plin. idr., dentibus … in ore constructis manditur atque ab his extenuatur et molitur cibus Ci., eorum (dentium) adversi Ci. prednji zobje, ruit dentesque … exacuit sus V. čekane, dentes aprorum O., deus eburneus Ci. ali eburnei dentes L. slonovi okli, slonova kost = (pesn.) Indus dens Cat., dentes Indi O., Numida dens O., Libycus d. Pr., d. Erythraeus Mart., d. eburnus ali niveus Cl.; d. domitus (leonus) O. zob ukročenega leva, (leonis) blandus d. Mart. le igraje poprijemajoči, ne zgrabljajoči zob; preg.: aliquem albis dentibus deridere Pl. bele zobe kažoč smejati se komu, režeč (= hudo) smejati se komu, venire sub dentem Petr. v žrelo (v roke) priti komu; pren.: uničujoči „zob časa“: vitiata dentibus aevi O.; podobno: leti sub dentibus ipsis Lucr.; vse oglodavajoči „zob nevoščljivosti“, „zob zavisti“: hoc maledico dente carpunt Ci., iam dente minus mordeor invido H., siquis atro dente me petiverit H., cruento dente lacessiti H., quia laedere vivos livor et iniusto carpere dente solet H., dente Theonino circumrodi H., malignitatis dentes vitare Val. Max., mordaciorem improbo dente appetere Ph., culpans in me aliquid maledico dente Aug.

2. pren. zobaste stvari: dens ancorae V. kavelj, d. vomeris, aratri V. = d. curvus O. ukrivljeni konec lemeža, curvus Saturni d. V. kosir, vinjek, d. uncus V. kramp, kopača, isto (v pl.) ruricolae dentes Lucan.; dentes serrae Vitr., Plin. ali perpetui dentes (serrae) O. zobje na žagi, dentes forcipis Varr., dentes pectinis Varr. ali insecti dentes O. zobje (tkalskega) grebena, densus d. Tib., Cl. gost (z gostimi zobmi) glavnik, fixus d. Tib. kljukec, tatinski ključ, dentes muri Vitr. nazobčano zidovje (ki veže pročelna zidova).

Opomba: Gen. pl. dentium; da je le dentum pravilna oblika, trdi napačno: Varr.

Dēōïus 3 (Dēō, Δηώ, ljubkovalna oblika za Δημήτηρ) Dein, Cererin: quercus O. Dei (Cereri) posvečen; subst. Dēōis -idis, acc. -ida, f (Δηωΐς) Deina (Cererina) hči = Prozerpina: O., Aus.

digitalen pridevnik
1. (o načinu zapisa podatkov) ▸ digitálisDokumentacijo hranijo v digitalni obliki, informacije so zaniteresiranim ves čas dostopne tudi na spletni strani. ▸ A dokumentációt digitális formában tárolják, de az információk a honlapon is folyamatosan az érdeklődők rendelkezésére állnak.Najprej je bilo treba od avtorske skupine dobiti privoljenje za prenos slovarja na digitalni medij. ▸ A szótár digitális médiumra való átviteléhez először meg kellett szerezni a szerzői csoport hozzájárulását.Zdaj ko večinoma fotografiram le z digitalnim fotoaparatom, včasih pogrešam pričakovanje razvitih filmov. ▸ Most, hogy többnyire csak digitális fényképezőgéppel fényképezek, néha hiányzik az előhívott filmekre való várakozás.
Povezane iztočnice: digitalno potrdilo, digitalni podpis, digitalni certifikat, digitalni učinek, digitalni efekt

2. (ki ima zaslon s številkami) ▸ digitálisV tokijskem butiku z rabljenimi oblačili stranke zaželeno blago položijo na digitalno tehtnico, na kateri se takoj izpiše cena. ▸ A tokiói használtruha butikban a vásárlók az általuk kiválasztott árut ráteszik a digitális mérlegre, amely azonnal kiírja az árát.Vsi digitalni prikazovalniki so odpovedali, tako da ne vem, v kateri prestavi vozim, prav tako ne vidim trenutnih obratov. ▸ Az összes digitális kijelző felmondta a szolgálatot, ezért nem tudom, hogy éppen milyen sebességben vezetek, és az aktuális fordulatszámot se látom.
3. medicina (opravljen s prsti) ▸ digitálisPo digitalnem pregledu mu je zagotovil, da ima notranje hemoroide, mu predpisal zdravila in dal napotke o uravnoteženi prehrani, četudi ni imel težav z odvečno težo. ▸ A digitális vizsgálat után biztosította arról, hogy belső aranyere van, gyógyszert írt fel neki, és tanácsokat adott a kiegyensúlyozott étrenddel kapcsolatban, bár nem volt súlyproblémája.

diskriminacija samostalnik
(nepravična obravnava ljudi) ▸ diszkrimináció, hátrányos megkülönböztetésPovezane iztočnice: neposredna diskriminacija, posredna diskriminacija, rasna diskriminacija, spolna diskriminacija, starostna diskriminacija, etnična diskriminacija, verska diskriminacija, politična diskriminacija, pozitivna diskriminacija

dodiplomski študij stalna zveza
(oblika izobraževanja) ▸ alapképzés

doktorski študij stalna zveza
(oblika izobraževanja) ▸ doktori képzés, doktori iskola

dolóčen (-čna -o) adj. determinato; dato, certo; determinativo; chiaro, inequivocabile, preciso:
izreči (o čem) določeno mnenje esprimere (su qcs.) un'opinione, una qualche opinione
zahtevati določen odgovor esigere una risposta chiara
lingv. določna glagolska oblika forma determinativa del verbo
lingv. določni člen articolo determinativo
o njem ne vem nič določnega di lui non so niente di preciso