Franja

creationist [kriéišənist] samostalnik
privrženec, -nka teorije o božji ustvaritvi sveta

crime-sheet [kráimši:t] samostalnik
vojska zapisnik o prestopkih

criminología ženski spol kriminologija, nauk o hudodelstvu

criminologie [-nɔlɔži] féminin nauk o kaznivih dejanjih in hudodelcih, kriminologija

cristalología ženski spol nauk o kristalih

cŕniti cr̂nīm
I.
1. črniti: crniti cipele
2. žalostiti: to me crni
3. grdo govoriti o kom, zmerjati koga: psuje i crni ga gore nego Turčina
4. crniti obraz, lice sramotiti koga; niti crni niti bijeli, ne reče ne črne ne bele
II. crniti se
1. grdo govoriti o sebi: što se crniš i sam sebe ružiš
2. črniti se

crocodīlinus 3 (gr. κροκοδείλινος) krokodilski, krokodilji, o krokodilu: cr. ambiguitas Q. lažni sklep o krokodilu.

cuestionar spodbijati, prepirati se o; (ameriška španščina) preiskovati, razglabljati

cvénkati i cvenkati -am
1. v. cvenketati
2. igrati za novac bacanjem kovanog novca o zid: otroci cvenkajo za denar

cvèten -tna -o, i cveten -tnà -ò pun cvijeća, cvjetan, cvjetnat, cvjetovit (cve-): -a polja; -i maj; -a nedelja
Cvjetna nedjelja, Cvjetnica, Cvijeti, Cveti

Cyclōps -ōpis, acc. -ōpem in -ōpa, m (Κύκλωψ iz κύκλος in ὤψ = Okroglooki) Kiklop, večinoma v pl. Cyclōpēs (pesn. -ōpĕs) -um, acc. -ōpēs in -ōpas, m Kiklopi, prastaro mitično ljudožersko pleme v Grčiji in Italiji. Kiklopi so imeli ogromna telesa in le eno oko v glavi; po Homerju so živeli na Siciliji (na Etni?) in se ukvarjali z živinorejo. Baje so zgradili kiklopske zidove in izumili kovaštvo ter bili Vulkanovi kovaški pomočniki, ki so Jupitru kovali strele, drugim bogovom pa orožje. Pozneje (po Heziodu) so jih imeli za sinove Urana in Gaje (pravzaprav so Kiklopi poosebljena hudourna sila). Sg. Cyclops (= Polyphemus): Cyclops alter multo importunior Ci. (o Veru [Verres]), ut speciosa dehinc miracula promat, … cum Cyclope Charybdin H., nisi per luctus licuit Cyclopis amorem effugere O.; met. Kiklop = pantomima, ki komično prikazuje Polifemovo ljubezen do Galateje: pastorem saltaret uti Cyclopa rogabat H., ut qui … agrestem Cyclopa movetur H. V pl.: Sen. tr., Mel., non enim te puto esse eum, qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci., Cyclopum educta caminis moenia conspicio V., dum graves Cyclopum Volcanus ardens urit officinas H., fabricam ferream invenerunt Cyclopes Plin. — Od tod adj. Cyclōpius 3 (Κυκλώπιος) kiklopski: regna, libido Sil., tela (strele) Cl., Cyclopia saxa
a) skalnato sicilsko obrežje: V., Sil.
b) skalnato mikensko zidovje: Sen. tr. Cyclōpēus 3 (Κυκλώπειος) kiklopski; le subst. Cyclōpēa -ōrum, n pantomimično prikaz(ov)ani mit o Kiklopu Polifemu: Cyclopea ludere Vop.

Opomba: Pesn. je y večinoma dolg po stavi, redko je kratek: tela … manibús fabricáta Cyclópum O.

cytology [saitɔ́lədži] samostalnik
biologija citologija, nauk o celicah

čàrter m (angl. charter) pogodoa o najemu ladje, letala za določen čas, listina o tej pogodbi: čarter-letovi čarterski poleti

črnobúkvar -ja m grabancijaš, onaj koji gata iz knjiga o činima

dàbōgdā prisl. bog daj, o ko bi: jezik ti otpao, dabogda, spletkaru jedan

daljínar i daljinár -ja m daljinar, knjiga s podacima o razdaljinama između autobusnih i željezničkih (-lez-) stanica

darüber

1. (= über ihn/sie/es) o tem/njem/njej itd., nad tem/njim/njo

2. räumlich: zgoraj, nad; darüber hinaus preko

3. zeitlich: pri tem itd., (später als) in čez

4. (40 Jahre und darüber) (in) čez, več darüber hinaus vrh tega, več kot to

davon (= von ihm/ihr) od tega, o tem itd.; Adverb stran, proč; auf und davon stran, proč

de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

le livre de Jean Ivanova knjiga
j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
de bonne heure zgodaj, rano
près de zraven
de près od blizu, iz bližine
de ma vie za čas mojega življenja
de plus en plus vedno bolj, vse bolj
de plus en plus grand vse, vedno večji
de soi-même sam od sebe
de peu skoraj
de jour, de nuit podnevi, ponoči
d'aujourd'hui en huit danes teden
de ce côté na tej strani, na to stran
bien de l'argent mnogo denarja
la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
long de 3 mètres tri metre dolg
âgé de 30 ans 30 let star
amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
il est de la famille on je član družine, pripada družini
il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
mourir de faim umreti od gladu
une chienne de vie pasje življenje
je vous demande de partir prosim vas, da odidete
montrer du doigt s prstom pokazati
content de zadovoljen z
si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali

de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
de ello se desprende iz tega sledi
la ciudad de Berlin mesto Berlin
el mes de mayo mesec maj
máquina de coser šivalni stroj
de este lado s te strani
de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
de día podnevi
de noche ponoči
de verano poleti
de mucho atrás že dolgo
de vez en cuando včasih, tu pa tam
no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
anillo de oro zlat prstan
ocuparse de baviti se z
llorar de gozo jokati od veselja
morir de sed umreti od žeje
padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
desesperar de obupati nad
quejarse de pritoževati se nad
¡guárdate de mí! čuvaj se me!
mudarse de casa preseliti se
cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
es de rigor nujno je; strogo je predpisano
colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
vestido de blanco belo oblačen
de viva voz ustno
María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
de camino na poti
de memoria na pamet
de paso obenem, hkrati; mimogrede
de sobra odvečen
de repente nenadoma
estar de pie stati (na nogah)
de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
servir de criado biti za služabnika
trabajar de albañil delati kot zidar
le hablo de tú tikam ga
¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
¡pobre de mí! ubogi jaz!
¡ay de ti! gorje ti!
de ti a mí med nama
de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
de no ser así drugače, sicer
acaba de publicarse pravkar izšlo
has de comprender que moraš razumeti, da
debo de decir moram reči
¿es de creer? je to verjetno?
a fin de z namenom, da bi
de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje