Franja

zakrnel [é] (-a, -o) živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika rudimentär, verkümmert, Stummel- (krila Stummelflügel množina, noga Stummelbein, nožica Stummelfuß); zuruckgebildet, verkümmert

zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.Kadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.Laže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.

2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.

3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhuny
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.

5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült.

zaspáti to fall asleep; to drop off (to sleep); to go to sleep

noga mi je zaspala my foot has gone to sleep, my foot has become numb
za večno zaspáti to sleep one's last sleep

zaspáti s'endormir, s'assoupir

zopet zaspati se rendormir; (udje) s'engourdir
noga mi je zaspala j'ai la jambe engourdie
zaspal sem (prepozno sem vstal) je me suis réveillé (ali levé) trop tard
trdno zaspati tomber dans un profond sommeil; (umreti) s'éteindre, mourir

zaspáti adormecerse; dormirse ; (udje) entumecerse dormirse

noga mi je zaspala se me ha dormido el pie
zaspal je (prepozno je vstal) se le han pegado las sábanas (al cuerpo)

zasrbéti (-ím) perf.

1. (cominciare a) prudere, pizzicare:
noga ga je zasrbela gli prudeva la gamba

2. pren. venir voglia, desiderare:
ko ga vidim, me zasrbijo pesti, roke quando lo vedo, mi sento prudere le mani
ob glasbi so jo kmalu zasrbeli podplati quando l'orchestrina cominciò a suonare, le venne una voglia matta di ballare
ob pogledu na ves tisti denar so ga zasrbeli prsti al vedere tutti quei soldi si sentì pizzicare le dita
jezik ga je zasrbel, da bi ji povedal, kar ji gre si sentì prudere la lingua dalla voglia di dirle il fatto suo

ἀ-μαυρός 3 ep. poet. 1. a) temen, mračen, nejasen, meglen; b) slep, κῶλον slepčeva noga. 2. neznaten, slab φώς.

ἔμβασις, εως, ἡ (ἐμ-βαίνω) črevelj, noga, parkelj.

ἑρμῑ́ς, ῖνος, ὁ (ἕρμα) ep. podpora, noga pri postelji.

ἴχνος, ους, τό ἴχνιον, τό [Et. iz iksmno-, kor. aig', skočiti, gl. ἴξαλος] 1. stopinja, sled, μετ' ἴχνια βαίνω τινός grem tik za kom, sem komu za petami, στοιχέω τοῖς ἴχνεσι hodim po stopinjah NT, ἴχνεσι γὰρ περιῄδη znal je (dobro) zasledovati, ἴχνος ποδὸς τίθημι hodim; poet. tudi noga ἴχνος αὐταῖς ἀρβύλαις; pren. sled = znak, znamenje αἰτίας. 2. premikanje, hoja, hod ποδῶν.

κᾱλό-πους, ποδος, ὁ (κᾶλον) lesena noga, kopito.

κλῖμαξ, ακος, ἡ (κλίνω) 1. lestva, stopnice, stopnjema se dvigajoči griči; Βραυρώνιαι Bravronski griči, kjer je imela Artemida svoje svetišče. 2. lestvica, s katere so napadali ladje ali vozove. 3. objem, spoprijem (pri borjenju, kjer se je nasprotniku med spoprijemom podstavila noga).

κῶλον, τό [Et. slov. člen (iz čel-n-, qeln-)] 1. ud, noga, koleno, κάμψον κῶλα usedi se; NT telo. 2. del, stran (zida, piramide), stena.

ὄνυξ, υχος, ὁ [Et. lat. unguis, ungula, slov. noht (strslov. nogъtь), noga, nem. Nagel. – Obl. ep. dat.pl. ὀνύχεσσι] noht, krempelj, parkelj, kopito.

πέζα, ἡ [Et. iz πεδjα, gl. πούς; πεζός iz πεδjός, -jο-ς iz kor. ei "iti"] noga; kraj (konec) kake stvari, πρώτῃ ἐπὶ πέζῃ prav na koncu.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

πρό-πους, ποδος, ὁ prednja noga; pl. predgorje, podgorje, vznožje gore.

πυθμήν, ένος, ὁ [Et. iz φυθμήν, nem. Boden, lat. fundus, tla] tla, dno, (morska) gladina, noga (pri postelji ali trinožniku), podstavek; stožer, tečaj, podboj; konec debla ali korenine (pri drevju).

σκέλος, ους. τό [Et. kor. sqele, upogniti, zaviti; slov. člen, koleno] krak, stegno, golenica, noga.

σφυρόν, τό ep. sklep, gleženj, peta, noga.