Franja

vault¹ [vɔ:lt]

1. samostalnik
arhitektura obok, svod; klet; grobnica; obokana kamra
anatomija obokana votlina
ameriško trezor, (jeklena) shramba za dragocenosti

the vault of heaven nebeški svod, nebo
family vault družinska grobnica
wine vault vinska klet
to keep one's jewels in the vault at the bank hraniti svoje dragulje v trezoru (safu) v banki

2. prehodni glagol
obokati, zgraditi obok (nad čim)
neprehodni glagol
bočiti se, vzpenjati se

večéren evening(-)

večérni hlad cool of the evening
večérni list, časopis evening paper
večérna molitev religija evening prayer
večérno nebo evening sky
večérna obleka evening dress, evening clothes pl
večérni pouk evening classes pl
večérna predstava evening performance
večérno sonce setting sun
večérna šola night school
večérni vetrič evening breeze, west wind
večérna zarja sunset glow, the light of the setting sun
večérni zrak night air
večérna zvezda evening star, Hesperus
večérni zvon evening bell, angelus

véder sereno; claro ; (vesel) alegre ; (dobre volje) de buen humor

postati zopet veder (nebó) despejarse, (vreme) serenarse
pod vedrim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
udariti kot strela z vedrega neba caer como (ali producir el efecto de) una bomba

vedríti (ob nevihti) être à l'abri, se mettre à l'abri (ali à couvert) , s'abriter

vedriti se (nebo, vreme) s'éclaircir, se dégager, se rasséréner
vedri in oblači il fait la pluie et le beau temps

vel (po svojem nastanku gre za imp. glag. velle „hoti, voli, izberi si to ali ono“, „vzemi, kar hočeš“; prim. sl. li (iz kor. *u̯el- hoteti))

I. conj. (ne izključuje kakor aut, ampak enači, vzporeja, daje na izbiro)

1. postavljena enkrat = ali, ali tudi: Plin., C., V. idr., eius modi coniunctionem tectorum oppidum vel urbem appellaverunt Ci., tantus te stupor oppressit vel, ut verius dicam (ali bolje rečeno), tantus furor Ci.; drugi člen okrepljen z etiam (vero etiam, omnino): laudanda est vel etiam amanda vicinitas Ci.; celo: studium tuum vel etiam, si vis, existimatio Ci.; če pri drugem členu dodamo še potius, z njim prvi člen okarakteriziramo kot manj primeren in ga popravimo: post obitum vel potius excessum Romuli Ci. (ker je bil Romul vzet v nebo, izraz obitus ni ravno primeren)

2. stavljena dvakrat ali večkrat = ali … ali ( … ali … ), bodisi … bodisi ( … bodisi … ), in … in ( … in … ), deloma … deloma ( … deloma … ): Pl., C. idr., animus vel bello vel paci paratus L., vel dignitas hominis vel honoris amplitudo Ci., oraculi sortem vel elusit vel implevit Cu., ad usum vitae vel etiam ad ipsam rem publicam conferre debemus Ci., summa vel humanitatis vel dementiae vel misericordiae tuae Ci.; veččlenska naštevanja razpadajo v dvočlenske skupine nasprotij: sed ego cur non adsum vel spectator laudum tuarum vel particeps vel socius vel minister consiliorum? Ci. ep.; pesn.: pariter pietate vel armis egregius V. —

II. adv.

1. (poudarjajoč) tudi, celo, in: Pl., Ter., H., Cu. idr., vel regnum malo quam liberum populum Ci., cum se vel principes eius consilii fore profiterentur C., unum vel adversus omnes satis esse L., vel Priamo miseranda manus V., nunc miseranda vel hosti O.

2. (pri superl. okrepi) pač, bržda, najbrž, kajpada, kakopak: Luc. ap. Non., N., Q. idr., huius domus est vel optima Messanae Ci. pač najlepša, vel maxima auctoritas L., vel maxime Ci. pač najbolj, prav posebej, zelo.

3. (poudarja posamezen ali poseben primer) posebej, posebno, zlasti, predvsem: vel hic Pamphilus iurabat quotiens Bacchidi Ter., est tibi ex eis ipsis qui adsunt bella copia, vel ut (v novejših izdajah velut) a te ipso ordiare' Ci. posebej če začneš pri samem sebi; včasih = na primer: vel quasi egomet Pl. kot npr. jaz, ita scitote esse cetera, vel quod ait Lucceius Ci.

Opomba: Aut … vel ali, vel … aut = vel … vel je pesn. in poklas.; sicer najdemo aut … vel in vel … aut tudi v klas. prozi, celo pri Ci., a le tako, da si aut in vel ne ustrezata.

velo m

1. tančica, pajčolan:
velo bianco bela tančica
velo da lutto žalna tančica, flor
velo nero žalni trak
velo nuziale, da sposa nevestin pajčolan

2. relig.
deporre, lasciare il velo stopiti iz reda
prendere il velo postati redovnica

3. pren. tenek sloj; sled; pridih; koprena:
un velo di cipria tenek sloj pudra
un velo di lacrime koprena solz
un velo di nebbia meglica
zucchero a velo kulin. sipa

4. pren. koprena; pregrinjalo:
gli cadde il velo dagli occhi razblinile so se mu utvare
dire qcs. a qcn. senza veli naliti komu čistega vina
far velo skrivati, zakrivati
stendere su qcs. un velo pietoso kaj iz uvidevnosti zamolčati

5. knjižno (varljiv) videz

6. bot. kožica

7. anat.
velo palatino mehko nebo
velo virginale pog. himen, deviška kožica

8. šport blokada (pri košarki, odbojki)

vendetta f

1. maščevanje:
vendetta di sangue krvno maščevanje
far vendetta di kaj, koga maščevati
prendere vendetta maščevati se

2. kazen:
la giusta vendetta del cielo pravična božja kazen
ingiustizia che grida vendetta v nebo vpijoča krivica
misfatto che grida vendetta zločin, ki vpije po kazni

vestir [-i-] obleči (se), oblačiti (se); preobleči, prekriti (s preprogami), olepšati, opažiti

el hábito (sacerdotal) biti duhovnik
vestir el rostro de severidad strogo se držati
eso le viste ante los demás to mu daje ugled pri drugih
vestir de blanco belo se obleči
vestir de corto nositi kratko obleko
vestir de máscara maskiran (kostumiran) biti
vestir a la moda po modi se oblačiti
vestir de paisano nositi civilno obleko
vestir de uniforme nositi uniformo
cuarto de vestir oblačilnica
vestirse obleči se; pokriti se
vestirse a la moda oblačiti se po modi
vestirse con lo ajeno (fig) s tujim perjem se krasiti
vestirse de la autoridad važnega se delati, uradno se držati
el cielo se vistió de nubes nebo se je pooblačilo
vísteme despacio, que estoy de prisa (pregovor) hiti počasi

voile¹ [vwal] masculin zastor; koprena, pajčolan; tančica; tanka lahka tkanina

voile blanc de mariée nevestin pajčolan
voile (du palais) (anatomie) mehko nebo (v ustih)
sous le voile de l'amitié pod krinko prijateljstva
prendre le voile iti v samostan, postati redovnica
voile noir de deuil črn pajčolan v žalovanju

voiler¹ [vwale] verbe transitif zakriti s tančico (une statue kip); prikrivati (la vérité resnico); skrivati, zamračiti

se voiler le visage nositi pajčolan, tančico
(figuré) se voiler la face zakriti si obraz (da ne bi česa videli)
le ciel se voile nebo se oblači
sa voix se voile glas mu je manj čist, manj sonoren

volar [-ue-] v zrak pognati, razstreliti; figurativno razdražiti, razsrditi, ogorčiti; letati, leteti

volar al cielo v nebo zleteti; fig umreti
echar (ali sacar) a volar razširjati, med ljudi prinašati
a vuela pluma naglo, bežno
vuelvo volando v trenutku bom nazaj
partir volando odleteti
pasar volando preleteti, mimo leteti
salir volando izleteti; hitro ven steči
volarse odleteti
volarse los sesos pognati si kroglo v glavo

voûte [vut] féminin obok, lok, svod

voûte du pont mostni obok
voûte en ogive koničast, oster obok (lok)
voûte en berceau nečkasti obok
voûte du palais nebo v ustih

vpijoč [ó] (-a, -e) schreiend (v nebo himmelschreiend)
glas vpijočega v puščavi ein Rufer/Prediger in der Wüste

vpíti¹ (kričati) to shout, to cry, to scream

na vse grlo, na vso moč vpíti to shout at the top of one's voice (ali of one's lungs)
vpíti do hripavosti to shout (ali to scream) oneself hoarse
vpíti na pomoč to call (out) for help
vpíti od veselja to shout for (ali with) joy
vpíti po maščevanju to cry out for revenge
vpíti od smeha (od bolečin) to shout with laughter (with pain)
v nebo vpijoč crying (to heaven)
v nebo vpijoča krivica crying injustice
vpíte (kričeče) barve screaming colours pl

vpíti (kričati) crier, pousser (ali jeter) des cris

močno vpiti pousser des clameurs, vociférer
na vse grlo vpiti crier à tue-tête, s'égosiller, se tuer à crier
vpiti na pomoč crier au secours
vpiti po maščevanju (figurativno) crier vengeance
vpiti za kom réclamer (ali appeler) quelqu'un
vpije, kot da bi ga iz kože drli il crie comme si on l'écorchait
v nebo vpijoča krivica une injustice révoltante

watery [wɔ́:təri] pridevnik (wateryly prislov)
voden, vlažen; moker; ki se solzi (oko); deževen; razredčen z vodo, brez okusa (jed); bled, izpran (barva)
figurativno plitev, plehek, omleden, razvodenel

a watery grave grob v morju
watery sky deževno nebo

weeping [wí:piŋ]

1. pridevnik (weepingly prislov)
jokajoč, tožeč, plakajoč, poln solz; kapljajoč, cureč, cedeč se
medicina ki izloča tekočino

weeping sky deževno nebo
weeping spring curljajoč izvir
weeping willow vrba žalujka

2. samostalnik
jok(anje); žalovanje, tarnanje

zabít (-a -o) adj.

1. battuto, ficcato;
nebo zabito z oblaki cielo coperto di nubi

2. pren. (odročen) lontano, fuori mano:
živeti v zabitem kraju abitare a casa del diavolo

3. pejor. (omejen, neumen) tonto, deficiente, corto di mente

zadélati (-am) | zadelováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. turare:
zadelati luknjo, špranjo turare un buco, una falla
zadelati s predivom stoppare

2. coprire

B) zadélati se (-am se) perf. refl.

1. continuare a lavorare, trattenersi a lavorare (oltre il necessario)

2. star. coprirsi:
nebo se je zadelalo il cielo si è coperto di nubi

zaffiro m safir:
cielo di zaffiro safirno nebo