Franja

regredire v. intr. (pres. regredisco)

1. iti nazaj; pren. nazadovati

2. psihol. regredirati

regredō -ere (re in gradus) nazaj napotiti (napotovati), umakniti (umikati): quo nunc incerta re atque inorata gradum regredere conare? Enn. fr., repudio hospitium: regrediundum est ilico Pac. fr. vrniti (vračati) se.

regresión ženski spol vrnitev, pot nazaj

regresivo nazaj idoč

regress¹ [rí:gres] samostalnik
vračanje, vrnitev (v prejšnje, slabše stanje); pot, potovanje nazaj; nazadovanje (from ... to od ... do)
korak nazaj; (pri živalih) pojav slabih značilnosti ali svojstev prednikov

regress² [rigrés] neprehodni glagol
astronomija nazaj iti, nazadovati, pojemati
astronomija vračati se, vrniti se (to k)
(o živalih) vračati se k svojstvom prednikov

régresser [regrese] verbe intransitif iti nazaj, nazadovati, pojemati, regresirati

la tuberculose régresse d'année en année tuberkuloza nazaduje od leta do leta

régressif, ive [regresif, iv] adjectif gredoč nazaj; nazadujoč, pojemajoč, regresiven

regressiō -ōnis, f (regredī)

1. vzvratni hod, hoja nazaj, prihod nazaj, povratna pot, vrnitev, povratek, umik(anje): maturata Ap., vespertina Ap., principis ad triumphum decedentis haudquaquam secura nec incruenta regressio Fr., a temporalibus ad aeterna regressio Aug.

2. kot ret. figura ponovitev (iste) besede (gr. ἐπάνοδος): est et illud repetendi genus, quod semel proposita iterat et dividit: „Iphitus et Pelias mecum, quorum Iphitus aevo iam gravior, Pelias et vulnere tardus Ulixei“, ἐπάνοδος dicitur Graece, nostri regressionem vocant Q.

regressione f

1. vračanje nazaj; pren. nazadovanje

2. geol. regresija; odtekanje, umikanje morja

3. biol. regresija

4. psihol. regresija, vračanje nagonov k nižjim oblikam

5. astr. retrogradacija

regressive [rigrésiv] pridevnik (regressively prislov)
nazaj gredoč ali tekoč, nazadujoč, nazadovalen, pojemajoč; regresiven; nasprotno delujoč
pravno nazajšen, nazaj veljaven

regressive taxation nazajšnje obdavčenje

regurgitate [ri:gə́:džiteit] prehodni glagol & neprehodni glagol
povračati (hrano), izbljuvati, izbruhati; rigati, spahovati se; nazaj teči

to be regurgitated spahovati se, rigati se (o hrani)

rē-iciō -ere -iēcī -iectum (re in iaciō) nazaj vreči (metati), nazaj da(ja)ti, nazaj prinesti (prinašati): Ter., O. idr., telum in hostes C., hos reicit ictus, hos cavet Stat. zdaj sune nazaj, zdaj pričaka (odbija) udarce, versi Latini reiciunt parmas V. ali reicere scutum Galba ap. Ci. ep. na hrbet (za obrambo), vestem ab ore reicere Cu., manūs post terga Plin.; poseb. o obleki vreči nazaj, privihati, privihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati), zavihniti: paenulam Ci., Ph., sagulum Suet., togam in humerum Q., vestem Cat., amictum Pr., tunicam Luc. ap. Varr., ut ianua in publicum reiceretur Plin. da bi se odpirala navzven, fatigata membra reiecit Cu. je zavalil (položil) vznak, je zleknil; tako tudi refl. reicere se in (redko) med. reici vznak se zgruditi, nazaj se z(a)valiti: reicere se in alicuius gremium Lucr., se in aliquem Ter. komu v naročje, se in grabatum Petr., in cubile reici Petr.

2. proč vreči (metati), zagnati (zaganjati), odvreči, odmetati (odmetavati, odmetovati), pahniti (pehati) (proč) od sebe, odriniti (odrivati), otresti (otresati), (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bljuvati: pila C., colubras ab ore O., (sc. candelabrum) involucris reiectis constituerunt Ci., reicere sagulum Ci., vestem de corpore O., vestem e humeris O., V., togam ab humero L., plagas Vitr., sanguinem ore Plin., vinum Suet.

3. nazaj (po)gnati, odgnati (odganjati), (za)poditi, odpoditi, (za)dreviti, odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), nazaj zanesti (zanašati): a flumine reice (dvozložno) capellas V., boves in bubile reicere Pl., in oppidum reiecti sunt C., (sc. Tusci) bis reiecti armis V., reicere equitatum C., reiectae Hannibalis minae H., vox reiecta sonorem reddit Lucr., imago reiecta Lucr. odbita = odražana, odsevajoča; o ladjah ali osebah na njih: L., Vell. idr., naves tempestate reiectae C., reici austro Ci.; pesn.: oculos Rutulorum reicit arvis V. odvrne od … ; od tod: reiecti longe a ceteris C. ločeni.

4. metaf.
a) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametovati, zametavati), odbi(ja)ti, ne spreje(ma)ti, ne marati, ne hoteti: Plin., Plin. iun., omnem disputationem reicere Ci., iudex reiecit dona nocentium H., refutetur ac reiciatur Philocteteus clamor Ci., (sc. Antonius) diadema imponebat, (sc. Caesar) cum plausu populi reiciebat Ci., omnia senatus reiciebat Ci., reicere condiciones Auct. b. Alx.; poseb. o ljubečih in zaljubljencih: forsitan nos reiciat Ter., fueram non reiectura petentem (snubača) O., reiectae patet ianua Lydiae (dat.) H.; occ. kot jur. t.t. (izžrebane sodnike) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči, ne spreje(ma)ti: ex CXXV iudicibus LXXV reus reiecit Ci., recuperatores reicere Ci.; kot gospodarski t.t. izvreči, izločiti: oves Varr.
b) zavrniti (zavračati) koga = napotiti, pregnati, izključiti koga in mu odkazati kje kak prostor, odkazati komu kje mesto: accensos in supremam aciem reicere L., in hunc gregem Sullam reicietis? Ci., mater reiecta (na to mesto zavrnjena) amicam filii sequitur Ci., aliquem ad ipsam epistulam reicere Ci.; poseb. kot držpr. t.t. kaj preda(ja)ti, izročiti (izročati) v presojo, izvedbo komu, napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati) koga na koga, prenesti (prenašati) kaj na koga, odkazati komu kaj: totam rem ad Pompeium reicere C., nihil huc reicias Ci., id ad senatum reicitur (o tribunih) L., a se rem ad populum (sc. a senatu) L., rem ad pontifices Verr., legatos ad populum (o senatu) L.; abs.: tribuni appellati ad senatum reiecerunt L.; occ.: si huc te reicis Balbus ap. Ci. ep. če se zavzemaš za to (za te stvari).
c) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): haec omnia in aliud tempus reicere Ci., totam rem in mensem Ianuarium Ci., repente abs te in mensem Quintilem reiecti sumus Ci. Od tod adj. pt. fut. pass. rēiciendus 3 in pt. pf. rēiectus 3 zavrgljiv = ki se (lahko) zavrže: reiciendae res in subst. reicienda -ōrum, n ali reiecta -ōrum, n = rēiectanea: Ci.

Opomba: Pisali so tudi rēicio, izgovarjali pa rejicio; pri pesnikih včasih dvozložno: re͡icis Pl., Stat., re͡ice V.

rē-iectō -āre (intens. k rēicere)

1. nazaj vreči (metati), odbi(ja)ti: voces ad sidera mundi (o gorah) Lucr., spumea late cautibus obiectis caerula Sil.

2. zopet odvreči, zopet izpustiti: praedam (o volku) Sil.

reivindicar [c/qu] zahtevati nazaj (politične pravice)

rejaillir [rəžajir] verbe intransitif brizgniti; odbiti se, figuré pasti nazaj na

la boue rejaillit sous les roues de la voiture blato brizga izpod koles avtomobila
faire rejaillir la boue sur les passants obrizgniti, poškropiti pasante z blatom
sa honte a rejailli sur nous tous njegova sramota je padla na nas vse

rejeter [rəžte] verbe transitif vreči nazaj; vreči iz sebe, zavreči; militaire odbiti, vreči nazaj (l'ennemi sovražnika); vreči, naprtiti, zvaliti (sur quelqu'un na koga); odkloniti, odbiti, zavrniti; ne priznati, ne verjeti (quelque chose česa); pognati nove mladike

se rejeter vreči se nazaj, odbiti se
rejeter dans l'eau un poisson trop petit vreči premajhno ribo nazaj v vodo
rejeter une faute, une responsabilité sur quelqu'un (z)valiti krivdo, odgovornost na koga
la mer a rejeté un cadavre morje je izvrglo truplo
son estomac rejette toute nourriture njegov želodec izvrže vsako hrano
rejeter une demande, une offre, une proposition, un recours en grâce odbiti prošnjo, ponudbo, predlog, prošnjo za pomilostitev
l'Assemblée a rejelé le projet de loi skupščina je zavrnila zakonski osnutek
rejeter un mot à la fin d'une phrase postaviti besedo na konec stavka
quand la viande manque, on se rejette sur le poisson kadar ni mesa, iščemo kompenzacijo v ribah

re-lābor -lābī -lāpsus sum (re in lābī) zopet (znova, spet) (navz)dol (z)drseti, nazaj zdrkniti (zdrkovati), zdrsniti (zdrsavati, zdrsovati), nazaj pasti (padati), nazaj (s)teči, nazaj se zgruditi: relabi prenso rudente O., protinus illa (sc. Eurydice) relapsa est O. se je umaknila (je zdrsnila) nazaj (v podzemlje), verso relabere vento O. jadraj nazaj, vrni se; o vodovju: H., T., Sil. idr., mare relabens Cu., unda relabens V., aqua relabitur V.; metaf.: mens et sonus relapsus H. se je vrnil, in Aristippi furtim praecepta relabor H. vračam se zopet k … , relabebar in pristina Aug.

relancer [rəlɑ̃se] verbe transitif vreči, zagnati nazaj; (lov) zopet splašiti, spoditi (le cerf jelena); zopet spraviti v razmah, zopet pognati (un moteur motor); zvišati (vložek v igri); nadlegovati

relancer un projet znova sprožiti, lansirati načrt
relancer l'industrie dati nov razmah industriji
cet importun relance ses amis pour se faire inviter ta tečnež nadleguje svoje prijatelje, da bi ga povabili

relanzar [z/c] nazaj suniti